Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Razumevanje osnovnih astronomskih pojmov pri učencih 4. razreda osnovne šole [Elektronski vir] : magistrsko delo
    Hribar, Staša
    Astronomija je zaradi mnogih odkritij in aktualnih raziskav zelo zanimivo področje znanosti. Vsebine so dostopne preko mnogih medijev, kot so revije, knjige, internet, radio, televizija itd. Zaradi ... široke dostopnosti se otroci že zgodaj spoznajo z nekaterimi astronomskimi vsebinami. V vrtcu in osnovni šoli je astronomija tudi del kurikuluma in učnega načrta, vendar je večina vsebin pogosto izbirna. Pri poučevanju astronomskih vsebin je v prvem in drugem triletju poudarek predvsem na opazovanju, eksperimentiranju ter uporabi modelov. Prav na slednjih temelji zasnova za magistrsko nalogo. Po Piagetu so 2–7 let stari otroci na predoperativni, 7–11-letniki pa na konkretno-logični stopnji in se jim prostorske predstave še razvijajo oz. izboljšujejo. Zato je smiselno, da se določene vsebine obravnavajo praktično, saj so jim le-te tako bolj razumljive. V okviru pedagoške raziskave smo želeli ugotoviti, kako uporaba modelov in skupinsko eksperimentalno delo pripomoreta k izboljšanju prostorskih predstav pri učencih 4. razreda. Poleg tega smo preverili tudi trajnost znanja ter odnos učencev do astronomskih vsebin. V okviru raziskave smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, kjer sta se prepletala kvalitativni in kvantitativni pristop. Način vzorčenja je bil neslučajnostni, in sicer namenski. V raziskavo je bilo vključenih 64 učencev štirih 4. razredov izbranih osnovnih šol v šolskem letu 2021/22. Pred izvedbo dejavnosti v razredu smo z naključno izbranimi učenci izpeljali polstrukturirani intervju z namenom, da zasnovane dejavnosti prilagodimo glede na pridobljene informacije o poznavanju astronomskih vsebin v izbranih oddelkih. Podatke smo zbirali s predpreizkusom znanja (predtestom), popreizkusom znanja (potestom) in poznim preizkusom znanja (poznim testom) o luninih menah ter Sončevem in Luninem mrku. Poleg tega smo z začetnim in končnim vprašalnikom preverili odnos učencev do astronomskih vsebin. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike glede doseženega števila točk na predtestu in potestu, kar pomeni, da je bila uporaba modelov in eksperimentalnega dela učinkovita. Na poznem preizkusu znanja smo pričakovali padec znanja, vendar so bili rezultati raznoliki. Izkazalo se je, da je bilo povprečje doseženega števila točk najnižje na predpreizkusu znanja (5,12), najvišje pa na poznem preizkusu znanja, in sicer 11 točk, kar je za 0,34 točke višje od povprečja na preizkusu znanja. Največji preskok med doseženimi točkami na poznem preizkusu znanja je znašal 7 točk več kot na preizkusu znanja. Pri 4 učencih smo opazili, da so na preizkusu znanja dosegli manj točk kot na predpreizkusu znanja; med njimi je največja razlika med doseženimi točkami znašala 3 točke. Pri analizi vprašalnikov smo ugotovili, da se je po učnih urah zanimanje za astronomske vsebine povečalo, prav tako pa se je izboljšala tudi ocena lastnega znanja. Kljub temu da rezultatov zaradi majhnega vzorca ne moremo posplošiti na osnovno množico, so lahko v pomoč učiteljem pri oblikovanju vsebin iz astronomije, saj so jim podane smernice za pripravo dejavnosti, ki prispevajo k izboljšanju prostorskih predstav učencev. Želimo si, da bi zasnovane dejavnosti spodbudile učitelje, ki se čutijo premalo kompetentni za poučevanje astronomskih vsebin, da poglobijo znanje in ob zasnovanih dejavnostih premostijo prepreke.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - 2022 ; Ljubljana : [S. Hribar]
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 132814595

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico