Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Položaj starejših delavcev v regulativi Evropske unije
    Tičar, Luka
    Zaradi starajočega prebivalstva v Evropi se države, njihovi trgi dela in pravni sistemi soočajo s številnimi izzivi. Težavno je zaposlovanje, saj delodajalci praviloma starejših delavcev ne ... zaposlujejo radi, zaposleni starejši delavci pa se soočajo z nujnostjo vse daljše delovne aktivnosti, saj se pogoji za starostno upokojevanje praviloma zaostrujejo in se tako lahko upokojijo pozneje. Ne nazadnje pa je starejši delavec zaradi svoje starosti v drugačnem položaju kot mlajši delavci, učinek njegovega dela je praviloma manjši, utrujenost kot posledica dela pa je večja. Zato je tudi z vidika varnosti in zdravja pri delu bolj izpostavljen, kar utemeljuje sprejem posebnih dodatnih ukrepov za varno delo. Starejšemu prebivalstvu, vključno s starejšimi delavci, institucije Evropske unije posvečajo veliko pozornosti. Zato je presenetljivo, da delovnopravni položaj starejših delavcev v pravni regulativi Evropske unije pravzaprav sploh ni urejen. Posledično ni opredeljen pojem starejši delavec, ob tem pa tudi nobena od številnih direktiv s področja delovnega prava posebej sploh ne omenja starejših delavcev. To pomeni, da je ta segment delovnega prava v celoti prepuščen nacionalnim delovnopravnim ureditvam. V delovnopravnem pomenu je osrednja pozornost posebne skrbi za starejše delavce namenjena prilagoditvi delovnih pogojev in razmer z namenom izboljšati njihovo varnost in zdravje pri delu. V ta namen nacionalne ureditve, denimo, starejšim delavcem zagotavljajo daljši letni dopust, posebne omejitve oziroma varstvo pri nočnem in nadurnem delu, ponekod pa tudi možnost krajšega delovnega časa v kombinaciji z uveljavitvijo delne starostne pokojnine ipd. Te povsem delovnopravne prilagoditve učinkujejo neposredno na raven varnosti in zdravja pri delu. Pri starosti v kontekstu diskriminacije velja najprej opozoriti, da se ne nanaša zgolj na starejše osebe ali delavce, temveč na starost kot osebno lastnost vsakega človeka, pa najsi bo v zgodnejšem ali poznejšem obdobju življenja. Osnovna ideja je, da starost kot taka ne sme voditi v nedovoljeno manj ugodno obravnavo posameznika v zvezi z delom. Seveda pa se konkretni diskriminacijski primeri, ki se nanašajo na starost, običajno povezujejo tudi s starejšimi osebami. To je vidno tudi iz prakse Sodišča Evropske unij, iz katere izhaja tudi poseben status, ki ga starost kot osebna okoliščina uživa na področju diskriminacije v pravu Evropske unije.
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2022
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 140151043