Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Interpretacija izbranih naravoslovnih pojavov s strani učencev drugega triletja osnovne šole [Elektronski vir] = Second triad primary school pupils' interpretation of the selected natural phenomena : magistrsko delo
    Slokar, Kaja
    Razlaga in raziskovanje naravoslovnih pojmov in pojavov sta osrednjega pomena za učenje in razmišljanje otrok vseh starosti. V slovenskih šolah se z naravoslovnimi pojavi učenci srečajo že v prvem ... razredu, učni načrt pa v nižjih razredih predvideva dejavnosti učencev, ki so povezane z opazovanjem pojavov. Konkretne vsebine obravnavajo učitelji pri predmetih fizika in kemija v tretjem triletju. Prvič se s pojavi srečajo v prvem razredu, ko spoznavajo lastnosti, po katerih ločimo trdne snovi, in primerjajo vremenska stanja v različnih letnih časih. V drugem razredu že znajo povezati navidezno gibanje Sonca in dnevni čas, spoznajo agregatna stanja, lastnosti snovi in spremljajo vremenske čase. V tretjem razredu znanje o temperaturi in lastnosti snovi še poglobijo, vremenske pojave povežejo z vremenskimi stanji ter spoznajo lastnosti svetlobe in pogoje, ki omogočajo, da predmete vidimo. V drugem triletju učenci pri predmetu naravoslovje in tehnika obravnavajo pojave, kot sta pretakanje snovi in električni krog, poglobijo znanje o toploti in temperaturi ter spregovorijo o lastnostih vetra in kroženju vode v naravi. V magistrskem delu se osredotočim na poznavanje izbranih naravoslovnih pojavov, kot so mavrica, polarni sij, veter, izbruh vulkana in tokovi v morjih. Učenci naj se z izbranimi pojavi pri rednem pouku ne bi srečali, saj jih v učnem načrtu ne zasledimo. Svoje predznanje za razumevanje večine izbranih pojavov bi pridobili v prvem in drugem triletju. Zato sem se odločila raziskati, s katerimi pojmi učenci drugega triletja povezujejo izbrane naravoslovne pojave in kako jih opisujejo. Prav tako me je zanimalo, kakšno je predznanje učencev drugega triletja o izbranih učnih tematikah ter ali obstajajo pomembne razlike med pojmovnimi mrežami in opisi posameznih pojavov med učenkami in učenci. Raziskala sem, kje in kako so učenci usvojili znanje o naravoslovnih pojmih in ali si želijo o vsebinah izvedeti več. Z izbranimi učitelji sem ob pogovoru ugotavljala, kako vsebine, povezane z izbranimi naravoslovnimi pojavi, vključujejo v svoj pouk. V raziskavi je sodelovalo 209 učencev od četrtega do šestega razreda in osem učiteljev, štirje iz razredne in štirje iz predmetne stopnje, ki poučujejo naravoslovje, fiziko in kemijo. Podatke sem pridobila s pomočjo anketnega vprašalnika in ter intervjujev z učitelji. Ugotovila sem, da imajo učenci težave pri zapisu razlage izbranih naravoslovnih pojavov. Povezujejo in opisujejo jih s pojmi, ki so jih usvojili med šolanjem, vendar jih redko poznajo in ustrezno opredelijo. Po pogovoru z učitelji kaže, da bi bilo smiselno vsebine o izbranih naravoslovnih pojavih vključiti v program rednega pouka ali omogočiti večji nabor izbirnih predmetov, ki bi vključevali spoznavanje in razlago izbranih pojavov. Ob tem bi tudi učenci, ki jih morda naravoslovje kot predmet ne zanima, imeli možnost poiskati vsebine, ki bi jim vzbudile večje zanimanje za naravoslovje.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Slokar], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 156736771

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL

Vnos na polico