VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
13.
Sestava olj iz semen različnih sort vinske trte, pridobljenih z ekstrakcijo s heksanom, superkritičnim ogljikovim dioksidom in stiskanjem = Composition of seed oil of different grape varieties obtained by extraction with hexane, supercritical carbon dioxide and pressing : univerzitetni študijski program Kozmetologija
Kunst, Neja
Pridelava grozdja je ena najbolj razširjenih kmetijskih dejavnosti, vendar ustvarja tudi veliko odpadkov. Med temi so aktualna grozdna semena, ki jih uporabljamo za pridobivanje olja. Med najbolj ...poznane metode ekstrahiranja olja spadajo: ekstrakcija z organskim topilom (heksanom), hladno stiskanje in ekstrakcija s superkritičnim ogljikovim dioksidom (CO2). Te metode smo uporabili tudi mi in ekstrahirali semena iz šestih različnih sort grozdja: pinela, sauvignon, beli pinot, laški rizling, cabernet sauvignon in refošk. Ugotovili smo, da je bil največji izplen pri CO2 ekstrakciji, sledila je ekstrakcija s heksanom in nato hladno stiskanje. Maščobnokislinsko sestavo pridobljenih olj grozdnih semen smo preverili s plinsko kromatografijo, sklopljeno z masno spektrometrijo (GC-MS). V največjem deležu je bila zastopana linolna kislina, ne glede na uporabljeno tehniko ekstrakcije, nato oleinska, stearinska in palmitinska. Vsebnost miristinske kisline je najbolj nihala glede na sorto grozdja. Ugotovili smo, da metoda ekstrakcije ni imela bistvenega vpliva na maščobnokislinsko sestavo. Kakovost olja določajo tudi neumiljive snovi, zato smo v raziskavi ugotavljali tudi vsebnost tokoferolov in fenolnih spojin v oljih grozdnih semen. Vsebnost tokoferolov smo ugotavljali s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC). δ-tokoferolov ni bilo zaznati v nobenem vzorcu. Najvišja vsebnost α- in β-tokoferolov je bila v vzorcih ekstrakcije s heksanom. Vsebnost fenolnih spojin smo ugotavljali s Folin-Ciocalteujevo metodo. Iz rezultatov sklepamo, da s heksansko ekstrakcijo pridobimo več fenolnih spojin kot s hladnim stiskanjem. Ekvivalent galne kisline v olju smo določali z metodo DPPH, saj je olje poznano po svojem antioksidativnem delovanju. Vzorce smo raztapljali v DMSO in etanolu. Pri vzorcih, redčenih z DMSO, smo ugotovili, da metoda ekstrakcije ni vplivala na antioksidativno aktivnost. Pri vzorcih, redčenih z etanolom, pa so rezultati pokazali najvišjo antioksidativno aktivnost v heksanskih vzorcih.
Vrsta gradiva - diplomsko delo
; neleposlovje za odrasle
Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Kunst], 2024
Bibliografsko gradivo je bilo uspešno dodano na polico.
Dodajanje bibliografskega gradiva na polico ni uspelo.
Gradivo je že na polici.
Trajna povezava
URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto
Faktor vpliva
Izdaja
Kategorija
Razvrstitev
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Izberite knjižnično izkaznico:
Baze podatkov,
v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov
Področje
Leto
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev
Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Citiranje
Funkcionalnost trenutno ni na voljo. Prosimo, poskusite kasneje.
