Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Pripravljenost laične javnosti na uvedbo in uporabo e-zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji = Lay public preparedness for the implementation and use of e-health services in the Republic of Slovenia : enoviti magistrski študij farmacija
    Miočić, Marko
    Uporaba e-zdravstvenih storitev obeta strukturne izboljšave in razbremenitve slovenskega zdravstvenega sistema na več nivojih. Uvedba tovrstnih storitev pa je nujno pogojena s strukturnimi ... značilnostmi okolja, v katero se uvajajo, in populacije, ki bo te storitve uporabljala. Namen magistrskega dela je bil preučiti pogoje, ki vplivajo na uvedbo in uporabo e-zdravstvenih storitev med laično populacijo v Republiki Sloveniji. Rezultate smo pridobili tako, da smo med oktobrom 2022 in januarjem 2023 po pošti poslali 2.000 fizičnih vprašalnikov na domove anketirancev, ti pa so izpolnjene vprašalnike nato vrnili. Zajem vzorca je potekal s pomočjo Statističnega urada RS; anketiranci so bili izbrani na način, da je bil vzorec geografsko, starostno in spolno reprezentativen za populacijo Republike Slovenije. Ugotovili smo, da znaten del respondentov ne uporablja računalnika (19,6 %) ali pametnega telefona (18,3 %), kar 11,1 % pa jih doma nima spletne povezave. Informacije o zdravju in zdravstvu pridobivajo tako z uradnih kot tudi iz neuradnih virov. Respondenti si v splošnem zdravnika želijo obiskovati še enkrat pogosteje kot ga trenutno, a jih od tega odvračajo strukturne ovire, denimo dolge čakalne vrste. Pri stopnji seznanjenosti z e-zdravstvenimi storitvami ugotavljamo razliko po starosti (seznanjenost ne glede na vrsto storitve z naraščanjem starosti do 60. leta upada) in spolu (47 % moških oziroma 56 % žensk). Kljub temu je stopnja seznanjenosti s storitvami v splošnem višja od stopnje njihove uporabe. Hkrati pa 33,3 % respondentov ne uporablja redno nobene e-zdravstvene storitve, pri čemer smo raziskali razloge, zakaj neke storitve nikoli niso začeli uporabljati, ter razloge, zakaj so uporabo opustili. Pri dostopanju do lastnih zdravstvenih podatkov izpostavljamo relativno uspešnost portala zVEM (ki ga redno uporablja polovica respondentov, mlajših od 50 let). Pri telekomunikaciji z zdravnikom ugotavljamo pogosto uporabo telefonskega klica in e-pošte, zlasti pri starejših od 30 let; telekomunikacija s farmacevtom po drugi strani ostaja prezrta. Sklenemo, da se mora implementacija novih e-zdravstvenih storitev na državni ravni nujno ozirati na materialne pogoje njihovih uporabnikov in za njihovo uspešno uporabo, če naj ta ne povečuje zdravstvenih neenakosti, poskrbeti za zagotovitev osnovnih pogojev z ozirom na tiste družbene skupine, ki so pri tem najbolj deprivilegirane.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Miočić], 2024
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 192070147

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico