Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Analiza sestave izbranih rastlinskih olj, pridobljenih s postopki ekstrakcije s heksanom in superkritičnim CO2 ter hladnega stiskanja = Compositional analysis of selected vegetable oils obtained by hexane and supercritical CO2 extraction and cold pressing procedure : magistrski študij industrijske farmacije
    Schoss, Katja
    Rastlinska olja imajo pomembno vlogo v farmacevtski, kozmetični in prehranski industriji. Klasični metodi pridobivanja rastlinskih olj sta ekstrakcija z organskimi topili, na primer s heksanom, in ... hladno stiskanje. Tako na raziskovalni kot tudi industrijski ravni pa v ospredje prihaja ekstrakcija s superkritičnim CO2. V magistrski nalogi smo na omenjene tri načine pridobili olja izbranih rastlinskih drog. Vzorce smo analizirali z GC-MS in opredelili njihovo trigliceridno maščobnokislinsko sestavo, primerjali izkoristke in delež nemiljivih snovi. Ekstrakcija s heksanom je bila najbolj donosna metoda za bučno olje (26,89 %) in marelično olje (31,14 %), hladno stiskanje za laneno olje (35,00 % ) in CO2 ekstrakcija za makovo (36,50 %), lipovo (16,30 %) in ognjičevo olje (13,70 %). Deleži nemiljivega dela so bili od 0,60 do 4,37 %, pri čemer smo s CO2 ekstrakcijo pridobili največ neumiljivih snovi bučnega olja, ognjičevega olja in olja pegastega badlja, pri lipovem olju je bilo primernejše hladno stiskanje, pri lanenem in mareličnem olju pa sta bili metodi enakovredni. Ob primerjavi maščobnokislinske sestave smo ugotovili, da različne metode ekstrakcije ne vplivajo bistveno na maščobnokislinsko sestavo. Zaključujemo, da je CO2 ekstrakcija z vidika maščobnokislinske sestave, deleža nemiljivih snovi in izkoristkov zelo dobra metoda za pridobivanje olj, ki bo v prihodnosti postala pomemben del pridelave rastlinskih olj. Še posebej je primerna za rastlinske droge, ki vsebujejo manj olj, saj so bili v teh primerih izkoristki v splošnem boljši. Pri rastlinskih drogah, ki so vsebovale veliko olja, in so droge enostavno dostopne, je bila klasična metoda hladnega stiskanja enakovredna CO2 ekstrakciji. Z okoljskega in zdravstvenega vidika tako ti dve metodi predstavljata racionalno alternativo heksanski ekstrakciji. Poudariti pa moramo, da opredelitev določene ekstrakcijske metode za pridobivanje rastlinskih olj kot najbolj kakovostne na podlagi vrednotenih parametrov ni enoznačna. Izhajati moramo iz končnega namena uporabe olja, tj. kot farmacevtske, kozmetične ali prehranske sestavine. Raznolikost in delež nemiljivih snovi ter maščobnokislinska sestava namreč pomembno vplivajo na lastnosti olja kot surovine.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [K. Schoss], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22256899

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...