Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Pokončni format v fotografiji Stojana Kerblerja : diplomsko delo = Vertical format in Stojan Kerblerʼs photography : graduation thesis
    Vrbnjak, Sabina, 1992-
    Stojan Kerbler je ena najvidnejših oseb na fotografskem področju tako pri nas kot v Evropi; je fotograf, mentor, žirant in raziskovalec slovenske fotografije. Razstavljal je na številnih razstavah po ... celem svetu, od Evrope do bivše Jugoslavije in celo Amerike. Najbolj znan je po svojem izjemnem čutu za portretiranje ljudi, kar se kaže v njegovem precej obširnem opusu. Fotografije je strnil v nekaj večjih ciklov, kot so: Portreti s ptujskih ulic, Haložani, Koline, Tovarniška fotografija in Dvorišča, vsak izmed naštetih pa je dosegel velik uspeh. Prav tako je nastalo veliko fotografij, ki jih ni možno strniti v enotne cikle, vseeno pa igrajo pomembno vlogo v Kerblerjevi fotografiji. To so na primer posnetki kurentovanj in portreti umetnikov ter Kerblerjevih prijateljev. Velik pomen v Kerblerjevem fotografskem razvoju je imelo članstvo v "Mariborskem krogu", društvu fotografov, katerih poglavitna značilnost je bila uporaba črnega roba na fotografijah ter temnenje ozadja; črni rob je dokazoval, da fotografija ni bila izrezana naknadno, temnenje pa je zakrivalo manj pomembne podrobnosti, ki bi motile kompozicijo. Na začetku svojega delovanja je Kerbler najraje uporabljal kvadratni format 6 x 6, h kateremu se je pred kratkim vrnil v ciklu Dvorišča. Večino svojega delovanja pa je ostal zvest ležečemu formatu, ki je za portretiranje ljudi sicer manj priljubljen kot pokončni. Kerbler se je veliko ukvarjal s portretiranjem ljudi, torej obstaja tudi veliko fotografij, posnetih v pokončnem formatu. Za prehod med formatoma se je odločil iz različnih razlogov; včasih je bil motiv tisti, ki mu ni dopuščal druge izbire, spet drugič je hotel upodobljeno osebo ločiti od okolja, kar mu je pokončni format dopuščal bolje kot ležeči, ki prav nasprotno vključuje več ozadja kot pokončni. Kerbler je isti prizor večkrat fotografiral v obeh omenjenih formatih, pri tem pa ugotovil, da je kompozicijsko ležeči format večinoma bolj kvaliteten od pokončnega. Vprašanje izbire med določenima formatoma je bilo pogosto družbene narave. To pomeni, da se je za določeno obliko formata odločil glede na sporočilo, ki ga je hotel prenesti gledalcu. Z ležečim formatom, v katerega je vključil večji obseg ozadja, je najbolje prikazal občutje domačnosti in varnosti Haložanov. Nasprotno je z uporabo pokončnega formata isto osebo osamil od ptujskih zidov in Ptujske Gore, saj je vključil čim manj ozadja, ter tako prikazal odtujenost in nelagodje Haložanov sredi mestnega vrveža. Vertikalne portrete je skrbno hranil v svojem arhivu in pred kratkim se mu je ponudila priložnost za prvo samostojno razstavo vertikalnih fotografij, ki je potekala 15. aprila 2016, v prostorih letne terase v gostilni Rozika na Ptuju.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [S. Vrbnjak], 2016
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 22434312

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj Ptuj SIKPT v čitalnico 1 izv.
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor Maribor PEFMB v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico