Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • (De)parlamentarizacija odločanja držav članic v zadevah Evropske unije
    Kocjančič, Rudi, 1939-2024
    Pisec začenja članek z ugotovitvijo, da po ustanovitvenih pogodbah Evropskih skupnosti in po Pogodbi o Evropski uniji nacionalni parlamenti nimajo institucionalnih možnosti, da bi neposredno ... sodelovali pri izvrševanju tistih suverenih pravic (Hoheitsrechte, sovereign rights, competences), ki so jih države članice prenesle na te Skupnosti oziroma Evropsko unijo. Po piščevem mnenju imajo nosilci izvršilne oblasti držav članic v institucijah Evropske unije politični (Evropski svet) in normodajni primat (Svet EU), Evropski parlament pa ima v tej organizaciji drugorazredno funkcijo. Pri tem prikaže in problematizira politične in pravne akte, ki se zavzemajo za okrepitev vloge nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. V nadaljevanju predstavi in analizira pravno razmerje med parlamenti in vlada-mi držav članic v zadevah Evropske unije. V središču piščeve pozornosti je anali-za normativnih in dejanskih možnosti za okrepitev vloge nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. Pri tem se opira na primerjalne in empirične vire. V članku prikaže tudi najpomembnejše novosti, ki jih predvideva Pogodba o Ustavi za Evropo in so povezane z vlogo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, in se opredeli do njih. Po piščevem mnenju je posledica marginalizacije nacionalnih parlamentov v Evropski uniji ter političnega in normodajnega primata nosilcev izvršilne oblasti držav članic v Evropski uniji očitna deparlamentarizacija odločanja držav članic v zadevah te organizacije.
    Vir: Pravnik : revija za pravno teorijo in prakso. - ISSN 0032-6976 (Letn. 60, št. 7/9, 2005, str. 417-432)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2005
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 2256046

Vnos na polico