VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
13.
Fiziološki in kognitivni vidiki spoprijemanja s stresom v povezavi z izpitno anksioznostjo : doktorska disertacija
Đurić, Bojana, 1985
V zadnjih nekaj desetletjih predstavljata koncepta stresa in izpitne anksioznosti eno izmed najpogosteje obravnavanih tem v psihologiji, medicini in v sorodnih disciplinah, pri čemer zanimanje za oba ...pojava raste z novimi odkritji. Številne, na prvi pogled kontradiktorne ugotovitve, usmerjajo raziskovanje na tem področju v vedno bolj specializirane in fokusirane študije raziskovanja obeh pojavov. Hkrati ob tem pa se pojavlja tudi vedno večja potreba po integraciji empiričnih ugotovitev za boljše globalno razumevanje obeh pojavov. Sočasno pa se pojavlja tudi močna potreba po razumevanju strategij spoprijemanja teh neprijetnih situacij pri posamezniku. Te strategije so namreč njegov osnovnim mehanizem za adaptacijo in s tem za osebni razvoj. Namen doktorske disertacije je bil poglobiti razumevanje koncepta spoprijemanja s stresom v specifični situaciji izpitne anksioznosti - upoštevaje na eni strani različnost družbenega in izobraževalnega sistema, na drugi strani pa skozi povezavo sočasnega delovanja kognitivnih in fizioloških procesov pri posamezniku. Cilj raziskave je bila v prvi fazi primerjava kognitivnih strategij, ki jih slovenski in srbski študenti uporabljajo za spoprijemanje z izpitno anksioznostjo, določitev stopnje izpitne anksioznosti in povezanosti med načini spoprijemanja z anksioznostjo s posameznimi simptomi te anksioznosti. V drugi - eksperimentalni fazi, ki je bila izvedena na manjšem vzorcu študentov iz Srbije, smo skušali povezati kognitivne strategije spoprijemanja posameznika s hitrostjo spoprijemanja, izraženo s fiziološkimi parametri (elektropotencialom kože, pulzom, variabilnostjo srčnega ritma in dihanjem). Rezultati raziskave so pokazali, da imajo največ težav z napetostjo kot simptomom izpitne anksioznosti študentje z reflektivnim stil spoprijemanja in tisti, ki premalo uporabljajo čustveno podporo. Največ skrbi, kar je naslednji simptom anksioznosti, občutijo študenti z reflektivnim stilom spoprijemanja; tisti, ki uporabljajo instrumentalno podporo in strategijo izogibanja. Najmočnejše irelavantne misli imajo študenti, ki pogosteje uporabljajo strategijo izogibanja in instrumentalne podpore ter redkeje strategijo čustvene podpore. Največ težav s telesnimi simptomi anksioznosti imajo študentje z bolj izraženim reflektivnim stilom in šibko izraženimi proaktivnimi strategijami. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo lahko nekatere strategije, ki so nasploh adaptivne (prilagojene), v konkretnih situacijah izpitne anksioznosti negativni učinek na posameznike. Nadalje so rezultati pokazali, da kljub temu, da srbski in slovenski študenti uporabljajo različne strategije spoprijemanja s stresom, med njimi ni razlik v intenziteti izpitne anksioznosti. Srbski študenti sicer pogosteje uporabljajo proaktivni stil spoprijemanja s stresom, vendar smo pri obeh skupinah študentov ugotovili izenačeno raven vseh simptomov izpitne anksioznosti - od telesnih simptomov, skrbi, napetosti do irelevantnega mišljenja. Dobljeni rezultati so stabilni, tudi ob kontroli izpostavljenosti psihološkemu distresu pred in med samim preverjanjem. Raziskovalne ugotovitve interpretiramo v kontekstu ekološke teorije razvoja, tj. vzajemnega delovanja makrosistema na posameznika in na njegove ustaljene načine vedenja v stresnih situacijah. Rezultati eksperimentalne faze raziskovanja so pokazali, da lahko že na majhnem vzorcu 30 udeležencev ugotovimo določene značilnosti: v situacijah izpostavljanja emocionalnemu stresu, pride pri udeležencih z razvitim proaktivnim stilom spoprijemanja do hitrejše aktivacije avtonomnega živčnega sistema, merjenega skozi povečanje perifernega pulza. Na drugi strani pa pride v obdobju relaksacije po izpostavitvi emocionalnemu stresu pri študentih, ki uporabljajo čustveno in instrumentalno oporo, do bistveno hitrejšega umirjanja avtonomnega živčnega sistema, merjenega skozi elektroprevodnost kože. Ti rezultati dajejo pomembne smernice za nadaljnje raziskovanje povezanosti kognitivnih in fizioloških parametrov spoprijemanja s stresom.
Vrsta gradiva - disertacija
; neleposlovje za odrasle
Založništvo in izdelava - Ljubljana : [B. Đurić], 2017
Bibliografsko gradivo je bilo uspešno dodano na polico.
Dodajanje bibliografskega gradiva na polico ni uspelo.
Gradivo je že na polici.
Trajna povezava
URL:
Faktor vpliva
Dostop do baze podatkov JCR je dovoljen samo uporabnikom iz Slovenije. Vaš trenutni IP-naslov ni na seznamu dovoljenih za dostop, zato je potrebna avtentikacija z ustreznim računom AAI.
Leto
Faktor vpliva
Izdaja
Kategorija
Razvrstitev
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
JCR
SNIP
Izberite knjižnično izkaznico:
Baze podatkov,
v katerih je revija indeksirana
Ime baze podatkov
Področje
Leto
Povezave do osebnih bibliografij avtorjev
Povezave do podatkov o raziskovalcih v sistemu SICRIS
Storitev za pridobivanje naslova trenutno ni dostopna, prosimo, poskusite še enkrat.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrano prevzemno mesto in naslov za dostavo ter dokončali postopek rezervacije.
S klikom na gumb "V redu" boste potrdili zgoraj izbrani naslov za dostavo in dokončali postopek rezervacije.
Obvestilo
Trenutno je storitev za avtomatsko prijavo in rezervacijo nedostopna. Gradivo lahko rezervirate sami na portalu Biblos ali ponovno poskusite tukaj kasneje.
Citiranje
Funkcionalnost trenutno ni na voljo. Prosimo, poskusite kasneje.
