Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Literarna interpretacija svetopisemske zgodbe o Jožefu iz Egipta pri Thomasu Mannu
    Avsenik Nabergoj, Irena
    Svetopisemska zgodba o Jožefu in njegovih bratih (1 Mz 37-50) je najdaljša in najbolj natančno izdelana strnjena biografija in umetniška stvaritev v Svetem pismu. Pripoved preplavlja zavest, da Bog ... bdi nad človeškim življenjem in usmerja zgodovinske dogodke. Celotna zgodba priča o zmagi moralnih vrednot in duhovne moči sredi spremenljivih dogodkov in hipnih življenjskih priložnosti. Bog s svojo milostjo vodi odločitve človeškega srca, ki se v neomajnem zaupanju Božjemu glasu izogne različnim skušnjavam, zlasti maščevalnosti, neguje usmiljenje in skrbi za moralno slabotnejše ljudi. Božja previdnost ustvarja rezultat, na katerega nobena od delujočih oseb ni pomislila. Osrednje spoznanje je tako izraženo na koncu: "Hoteli ste mi sicer storiti hudo, Bog pa je to obrnil na dobro" (1 Mz 50,20; prim. 45,5-7). Vse je podvrženo tej višji modrosti. Jožefov idealni značaj in izjemni uspeh sta ponudila veliko gradiva umetnikom, ki so svetopisemsko zgodbo uporabili, da bi poudarili različne socialne, verske in politične ideje. Med največje literarne obravnave vseh časov sodi roman Thomasa Manna o Jožefu in njegovih bratih (Joseph und seine Brüder), ki je v letih 1933-1943 nastal v štirih knjigah. Ta tetralogija je zavestna modernizacija in psihološka karakterizacija biblične zgodovine, uporablja pa pripovedno tehniko, ki se močno razlikuje od biblične pripovedi o Jožefu iz Egipta. Pripovedovalec svetopisemske zgodbe pusti, da dogodek govori sam po sebi, Thomasa Manna pa zaposlujejo refleksije in izpeljave, ki so močno pod vplivom poznejše judovske literature in duha sodobnega časa. Namesto alegorične preprostosti in kristalno jasnega vpogleda v bistvo stvari, ki sta značilna za biblično pripoved, je humanistična reinterpretacija Thomasa Manna domiselna, večplastna in realistična pripovedna kompozicija, ki jo določa prizadevanje po razumski razlagi moči, ki delujejo v ozadju in niso dostopne kategorijam racionalnosti. Posebno značilna je za Thomasa Manna težnja po racionalno logični psihologizaciji oseb. Čeprav pisatelj prodre do globljih plasti simbolizma, pa se v obravnavi značajev ter celotnem zapletanju in razpletanju biblične zgodbe kaže njegov sestop v "človeški svet", a morda tudi obrisi skritega, dvomečega, iščočega razmerja do Boga.
    Vir: Bogoslovni vestnik = Theological Quarterly : glasilo Teološke fakultete v Ljubljani. - ISSN 0006-5722 (Letn. 66, št. 2, 2006, str. 239-260)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2006
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 3810650

    Povezava(-e):

    https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/bv2-06.pdf
    http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGMP1PCZ

Vnos na polico