Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Primerjava citotoksičnosti aromatskih aminov 2-aminobenzotiazolov in njihovih amidnih derivatov = Cytotoxicity comparison of 2-aminobenzothiazole aromatic amines and their amide derivatives
    Permanšek, Tjaša
    In vitro testiranje citotoksičnosti spojin predstavlja pomemben del odkrivanja in sinteze novih učinkovin. Ker je kot farmakološki učinek citotoksičnost pri večini učinkovin nezaželena, jo ... ugotavljamo že zgodaj v procesu razvoja novih učinkovin. S tem zagotavljamo varnost ter prihranimo čas, pa tudi sredstva, ki bi jih porabili za razvoj učinkovine, ki sicer zaradi neustreznega toksikološkega profila ne bi imela potenciala za nadaljnji razvoj. Za vrednotenje citotoksičnosti spojin so na voljo številne različice testov, pri katerih izkoriščamo spremembo ene od lastnosti celic po tem, ko so te izpostavljene testnim spojinam. Najpogosteje v ta namen določamo njihovo encimsko aktivnost, permeabilnost celične membrane ali pa sintezo ATP. Rezultati enostavnih in vitro testov citotoksičnosti so dobra osnova za nadaljnja in vivo testiranja. Aromatski amini predstavljajo strukturno osnovo številnih učinkovin, a se pogosteje omenjajo v povezavi z njihovimi zdravju škodljivimi učinki, predvsem genotoksičnim in kancerogenim delovanjem. Uvrščamo jih med prokancerogene, tj. med spojine, ki se z metabolično aktivacijo v telesu pretvorijo v aktivne metabolite, ti pa so odgovorni za toksične učinke. V raznolikih reakcijah metabolizma nastajajo predvsem visoko reaktivne elektrofilne zvrsti, med katerimi so najnevarnejši znani metaboliti nitrenijevi ioni. V okviru magistrske naloge smo z MTS testom na celični liniji MCF-7 vrednotili citotoksičnost potencialnih protimikrobnih učinkovin, amidov, katerih skupna strukturna lastnost je 2-aminobenzotiazolno ogrodje. Ker lahko med metabolizmom le-teh pride do hidrolize amidne vezi in nastanka aromatskih aminov, smo testirali tudi citotoksičnost teh, nato pa rezultate primerjali med seboj. Zanimalo nas je, ali se amidi in amini razlikujejo v citotoksični aktivnosti, pa tudi, kako strukturne lastnosti spojin vplivajo na tovrstno delovanje. Med amini smo med trinajstimi spojinami določili sedem spojin s citotoksično aktivnostjo, med amidi pa osem. S primerjavo strukture spojin smo tako pri aminih kot amidih ugotovili trend večanja citotoksične aktivnosti spojin z večanjem molekulske mase substituenta, pripetega na mestu 4 benzotiazolnega ogrodja. Večjo citotoksično aktivnost smo določili spojinam, ki so imele v stranskih verigah vezane bazične skupine. Zaznali smo tudi nekatere podobnosti v strukturnih elementih med spojinami s podobno citotoksično aktivnostjo, a bi morali za zanesljivejše ugotovitve raziskati in testirati citotoksičnost večjega števila spojin. Pričakovali smo, da bodo med testiranimi spojinami aromatski amini izkazovali večjo citotoksično aktivnost v primerjavi z njihovimi amidnimi derivati, a tega nismo potrdili. Med dvanajstimi pari spojin smo le pri treh parih večjo citotoksičnost določili aminu, pri šestih parih smo večjo citotoksično aktivnost določili amidu, pri treh parih pa sta bili obe spojini v paru necitotoksični. Enega para spojin zaradi neustreznih rezultatov nismo vključili v primerjavo. Dobljeni rezultati so osnova in vodilo za nadaljnje raziskovalno delo ter sintezo učinkovin.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [T. Permanšek], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 41728771

    Povezava(-e):

    https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=122023

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico