Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Povečanje topnosti naproksena v samo(mikro)emulgirajočih sistemih z dodatkom polimernih zaviralcev obarjanja = Enhancement of naproxen solubility by addition of polymeric precipitation inhibitors to self(micro)emulsifying systems
    Prešern, Anja, 1994-
    Pri razvoju novih zdravilnih učinkovin (ZU) se pri večini kandidatov zanje srečamo s problemom slabe vodotopnosti. Z namenom izboljšanja njihove biološke uporabnosti (BU) lahko uporabimo naprednejše ... dostavne sisteme, kamor uvrščamo tudi samo(mikro)emulgirajoče (S(M)ES-e). Ti so izotropne zmesi lipidov, površinsko aktivnih snovi (PAS), hidrofilnih topil ali koemulgatorjev in ZU, ki ob stiku z vodnim medijem že ob rahlem mešanju (ali pri fizioloških pogojih in situ že pod vplivom peristaltike) hitro in spontano tvorijo (mikro)emulzije tipa olje-v-vodi. Njihova največja prednost je, da je ZU že raztopljena v emulzijskih kapljicah, s čimer obidemo fazo raztapljanja, ki je omejujoč faktor absorpcije. Je pa absorpcija omejena s prebavo lipidov, ki povzroči zmanjšanje solubilizacijske kapacitete - zaradi zmanjšanja topnosti pri tem nastane supernasičena raztopina, do katere privede tudi vgradnja večje količine ZU ali oddifundiranje hidrofilnih pomožnih snovi v vodni medij po disperziji. Supernasičenje teoretično olajša prehod skozi membrano gastrointestinalnega trakta (GIT), a učinkovina v taki raztopini teži k oboritvi že pred samo absorpcijo. Zato lahko S(M)ES-e izboljšamo z dodatkom polimernih zaviralcev obarjanja (angl. Polymeric Precipitation Inhibitors, PPIs), katerih naloga je ohranjanje učinkovine v metastabilnem supernasičenem stanju dovolj dolgo, da poteče absorpcija. Zaviranje obarjanja je lahko termodinamsko, kjer povečamo topnost ZU in zmanjšamo stopnjo supernasičenja, ali kinetično, kjer tvorba vezi poveča aktivacijsko energijo jedrenja in oteži nalaganje molekul ZU v kristalno rešetko. V obeh primerih zavremo obe stopnji obarjanja, tako jedrenje kot tudi rast kristala. Pri eksperimentalnem delu te naloge smo k sistemoma, izdelanima po dveh različnih recepturah in z že vgrajeno modelno učinkovino naproksenom, dodajali dva različna amfifilna polimera: poloksamer 407 in Soluplus. Želeli smo ugotoviti, če uspešno zavreta obarjanje vgrajene ZU in torej res delujeta kot zaviralca obarjanja, na kakšen način to storita, ali po njunem dodatku v sistem še vedno nastane S(M)ES ter ali njun dodatek kako vpliva na kristalno strukturo naproksena. Na podlagi rezultatov lahko zaključimo, da dodatek obeh PPI-jev h klasičnim S(M)ES-om le-te izboljša, a se je Soluplus pri tem izkazal kot neprimerljivo učinkovitejši od uporabljenega poloksamera. Z merjenjem velikosti kapljic in polidisperznega indeksa smo dokazali, da tudi ob njunem dodatku sistemi po disperziji tvorijo mikroemulzijo. Infrardeča spektroskopija je pokazala tvorb o vodikovih vezi med obema polimeroma in učinkovino in tako potrdila kinetično, povečevanje topnosti učinkovine v raztopinah z naraščajočo koncentracijo zaviralca pa termodinamsko zaviranje obarjanja. Z diferenčno dinamično kalorimetrijo pa smo še dokazali, da vgradnja v S(M)ES ter tudi dodatek polimera ne povzročita nikakršne kristalne modifikacije naproksena.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Prešern], 2019
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 4740977

    Povezava(-e):

    https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108333

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico