Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Sinteza in vrednotenje sond na osnovi kumarinskega in fenoksazinskega skeleta za mikroskopijo z vzbujenim praznjenjem emisije = Synthesis and evaluation of probes for stimulated emission depletion microscopy based on coumarin and phenoxazine scaffolds : enoviti magistrski študij farmacija : Uniform Master's Study Programme Pharmacy
    Gabrič, Alen
    Mikroskopija z vzbujenim praznjenjem emisije (STED) je super-ločljivostna tehnika, ki omogoča preseganje difrakcijske limite, zaradi česar lahko natančneje preučujemo strukture, ki jih s klasičnimi ... mikroskopi ne moremo. Zaradi velike uporabnosti mikroskopov STED v naravoslovni znanosti, so tudi potrebe po specifičnih fluorescenčnih sondah velike. Za uporabo pri mikroskopiji STED morajo imeti sonde ustrezne ekscitacijske in emisijske spektre, ki sovpadajo z ekscitacijskim laserjem in laserjema STED, poleg tega pa ustrezno strukturo, ki omogoča selektivno označevanje le specifičnega mesta. V sklopu magistrske naloge smo sintetizirali dva tipa fluorescenčnih sond, primernih za preučevanje celičnih membran oz. tekočih kristalov in/ali lipidnih kapljic. Sonde temeljijo na kumarinskem in fenoksazinskem skeletu. Spojinam smo na koncu izmerili tudi ekscitacijske in emisijske spektre, na podlagi katerih smo potrdili vpliv določenih strukturnih fragmentov na ekscitacijo in emisijo. Končne spojine smo poslali na Institut Jožef Stefan, kjer so jih uporabili pri označevanju plazemske membrane oz. tekočih kristalov in/ali lipidnih kapljic, čemur je sledila mikroskopija STED. S sondami so označili biološke vzorce oz. tekoče kristale in lipidne kapljice ter ocenili selektivnost porazdeljevanja med celečimi membranami in označevanja tekočih lipidnih kapljic ter fotostabilnost in citotoksičnost. Vse štiri sintetizirane sonde so izpolnile pričakovanja glede selektivnosti označevanja. V prvem delu magistrske naloge smo primerjali sondi, ki sta bili sintetizirani z namenom označevanja plazemske membrane. Sonda, ki ima za osnovo diariloksazolni skelet, označuje predvsem celične membrane in nekoliko bolj fotobledi kot spojina, ki ima za osnovo kumarinski skelet. Kljub temu je lahko prva spojina dobro izhodišče za razvoj novih sond, ki imajo zelo velike Stokesove premike. Pri obeh sondah se lahko vidi tudi učinek uspešne uporabe dvojnega pozitivnega naboja, s čimer se spojini dlje časa zadržujeta v plazemski membrani. Ciano kumarin in derivat nilsko rdeče sta tudi bolj fotostabilna kot diariloksazolni derivat, kar je poledica kumarinskega skeleta, poleg tega pa v tem primeru signal prihaja predvsem iz lipidnih kapljic.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Gabrič], 2019
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 4769137

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Fakulteta za farmacijo, Ljubljana Ljubljana FFALJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...