Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Strukturne spremembe v povojni slovaški in poljski prozi : idejne in kompozicijske inovacije v prozi Marka Hłaska in Dušana Mitane : (diplomsko delo)
    Zorko, Ana, 1981-, prevajalka
    V pričujoči diplomski nalogi sem predstavila strukturne spremembe v povojni slovaški in poljski prozi. Zanimalo me je, kako je komunizem, ki je po drugi svetovni vojni zavladal na Češkoslovaškem in ... Poljskem, vplival na spremembe v literaturi. Najprej sem na splošno široko predstavila slovaško in poljsko književnost ter ustvarjanje po drugi svetovni vojni, nato pa sem kot primer obravnavala slovaško knjižno zbirko "Nočné správy" avtorja Dušana Mitane ter poljsko knjižno zbirko "Pierwszy krok w chmurach" avtorja Marka Hłaska. Na podlagi njunih knjižnih zbirk in ožje izbranih dveh novel sem poiskala podobnosti in razlike, ki se v opisanih delih odražajo. Ob primerjavi sem ugotovila, da sta oba avtorja, vsak na svoj način in skozi svoje oči, čeprav zaradi takratnih razmer zelo previdno a vseeno nazorno in subjektivno dobro predstavila življenje v komunističnem režimu. S prav takšnim opisom pa nudita bralcu dober vpogled v dogodke tistega časa ter predvsem v doživljanje in čustvovanje posameznika. S tem pri bralcu vzbujata empatijo do protagonistov v zgodbah in do resničnih ljudi, ki so živeli v bližnji preteklosti, ki se zaradi današnjih liberalnih razmer zdi tako daljna, a je v resnici v spominih še kako živa. Obdobje po drugi svetovni vojni je bilo tako na Češkoslovaškem kot na Poljskem obdobje kršenja človekovih pravic, gospodarske stagnacije, politične propagande, zrežiranih procesov in čistk. Vladali so pomanjkanje, revščina, politična napetost in diktatura. Leta 1948 se je zgodila sovjetizacija češkoslovaške in poljske družbe, nadzor nad situacijo v državi je imela Sovjetska zveza, ki je s totalitarnim režimom nadzorovala politično in literarno življenje. Prevladovala je propagandna literatura ter shematizem, ki je diktiral ideje komunizma. Socrealizem oz. socialističen realizem, ki se v tistem času oblikuje, je edina dovoljena idejno-estetska orientacija in edina "pravilna" perspektiva kulture. Na Češkoslovaškem tako socrealizem izpodrine vse prejšnje literarne tokove, ukinejo društva, zasebna založništva in nekomunistične časopise. Do konca leta 1950 se zaključi celotno demokratično literarno življenje. Na Poljskem je, podobno kot na Češkoslovaškem, dovoljena le literatura, ki mora biti idealizirana, propagandna in v skladu s komunistično ideologijo. Nastane shematični junak kot znak pripadnosti kolektivu, obravnava se teme podeželskega življenja, sedanjosti in razrednega boja. Zatrt je vsakršen individualni vzgib. Svetlo, a le nekaj mesecev trajajoče obdobje na Češkoslovaškem, je obdobje, ki ga poimenujemo Praška pomlad. V tem obdobju se krepijo zahteve po demokratizaciji ter večjih osebnih pravicah, oblikuje se želja po ukinitvi omejitve osebne ter literarne svobode. Poskus liberalizacije je zatrt, ponovno zavlada komunizem, ki se konča leta 1989 s padcem železne zavese. Konecpet desetih let se razmere izboljšujejo, literarno ustvarjanje teži k smereh, ki so bile zaradi ideološkega tabuiziranja zatrte. Pisatelji javno branijo svoje moderne nazore in se tako pokažejo v luči individualistov ter neodvisnih intelektualcev. Na Poljskem se s Stalinovo smrtjo v petdesetih letih začne otoplitev, čeprav komunizem traja vse do zmage nekomunističnega gibanja Solidarnost, ki leta 1989 Poljsko osvobodi totalitarne diktature. V obdobju otoplitve in destalinizacije se na Poljskem začne ponoven vzpon literature, ki se osvobodi shematizma. Generacija 56 ustvarja dela, v katerih individualisti odražajo posledice diktature, ustvarjanje se opira na realnost, na predvojno in vojno stanje, pojavi se kritika prejšnje, shematične literature, ki je bila pisana idealistično. Potrebno je vedeti, da je bila kritika komunizma v literaturi izražena le posredno. S pomočjo metafor se je pisalo o družbenem življenju, medtem ko je bilo pisanje o političnih razmerah še vedno cenzurirano in prepovedano. V diplomskem delu sem se osredotočila nadva avtorja, slovaškega Dušana Mitano in poljskega Marka Hłaska. Predstavila sem njuni knjižni zbirki ter izpostavila dve noveli, ki odražata literarno ustvarjanje v obdobju diktature. Zaradi cenzure o političnem življenju nista pisala neposredno, vseeno pa iz pričujočih del lahko razberemo posledice in vpliv političnih razmer na posameznika. Čeprav je slovaška knjižna zbirka z naslovom Nočné správy izšla dvajset let kasneje kot poljska, ki nosi naslov Pierwszy krok w chmurach, obe nosita težo režima, v katerem sta avtorja živela. Prva je prežeta s strahom pred sistemom, ki ga protagonist izraža s pijančevanjem, depresijo in poskusom samomora, avtor pa s kratkimi, odsekanimi stavki, digresijami in idiličnimi opisi narave, ki predstavljajo beg od realnosti. Poljsko delo, napisano v obdobju otoplitve, predstavlja posledice, ki jih je represija prinesla. Protagonist je osamljen, vdan v usodo ter izčrpan od realnosti. Avtor temačno vzdušje ustvarja z načinom pisanja, saj uporablja vulgarizme in pogovorne besede. Obe knjižni zbirki sem izbrala, saj, čeprav napisani v različnih državah, a v enakem obdobju, odražata usodo ljudi, ki jim je skupen vcepljen strah pred terorjem, ki so mu bili podvrženi. Prav s tem pa obe zbirki in analizirani zgodbi dobro predstavljata obdobje, ki sem ga v tej diplomski nalogi obravnavala.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [A. Zorko], 2012
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 49847906

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico