Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Frazeologija v Slovarju slovenskih frazemov : diplomsko delo
    Mrzlikar, Živa
    V svojem diplomskem delu sem raziskovala, kako je frazeologija slovenskega jezika zastopana v slovarjih. Povzela sem, koliko in na kakšen način so frazemi predstavljeni v frazeološkem slovarju Josipa ... Pavlice in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. V nadaljevanju sem predstavila nastanek in zasnovo prvega slovenskega enojezičnega frazeološkega slovarja, avtorja Janeza Kebra. Povzela in komentirala sem oceni poskusnega zvezka frazeološkega slovarja, ki sta ju podala Erika Kržišnik in Jürgen Petermann in skušala ugotoviti, kaj vse je avtor izboljšal pri izdelavi slovarja v primerjavi s PZ frazeološkega slovarja. V praktičnem delu diplomskega dela sem se osredotočila na frazeološko gradivo, izpisano iz časopisov konec leta 2009 in začetek leta 2010. Gradivo se mi je zdelo primerno, saj je aktualno in bi moralo biti zajeto v SSF, ki je nastajal do leta 2011. Omenjeno gradivo sem skušala poiskati v SSF in SSKJ, nato pa sem preverila še ustaljenost rabe posameznih frazeoloških enot po besedilnih korpusih slovenskega gradiva Fidaplus in Gigafida. Poleg zastopanosti frazemov v obeh slovarjih sem primerjala tudi obliko frazemov, zvrstne in druge oznake, kako so frazemi razloženi in v kolikšni meri in kako so predstavljene frazeološke variante. Na začudenje se ni potrdilo moje predvidevanje, da bo novi SSF vseboval veliko več frazeološkega gradiva kot SSKJ. Še več, v SSF sem našla samo 35 % raziskovalnega gradiva. Za razliko od SSKJ, ki zajema 73 % frazemov. Stanje meje presenetilo, ker sem pričakovala, da bom našla veliko več gradiva, vsaj toliko kot v SSKJ. Ne bi znala pojasniti vzroka, kako je prišlo do takega izpusta slovenskega frazeološkega gradiva, še posebno zato, ker naj bi podatkovna baza za nastanek SSF temeljila na gradivu, ki je bil uporabljen za nastanek SSKJ. Torej bi moral SSF zajemati vsaj toliko gradiva kot SSKJ. Vendar ga ne - celo nazaduje. V tem pogledu SSF ni izpolnil svoje naloge, ki bi jo moral moderni sinhroni frazeološki slovar slovenskega jezika. V ostalih vidikih SSF kar dobro sledi zasnovi, ki jo je avtor zasnoval. V večini primerov, ki sem jih analizirala, je upoštevana slovarska oblika frazemov, za razliko od SSKJ, kjer večinoma ni izpričana. Razlage posameznih frazemov v 47 % analiziranega gradiva nadgradi v primerjavi s SSKJ, polovica pa razlag pa je identična. Pri navajanju zvrstnih in drugih oznak v 73 % sledi oznakam v SSKJ, in sicer gre v največ primerih za oznako ekspr., ki je za frazeologijo odveč. Samo v nekaj primerih avtor nadgradi oznako ekspr. tudi z oznakami za vrsto ekspresije, vendar nikjer svoje uporabe ne definira. Kar se tiče frazeoloških variant so razmeroma dobro zastopane, sem pa zasledila tudi nekaj nepravilnosti. Prevladujejo oblikoslovne in sestavinske variante. Pri sestavinskih variantah imamo načeloma kazalko na glavno iztočnico. Menim, da dolgo pričakovani SSF ni zapolnil primanjkljaja na področju slovenske frazeologije, ki ga slovenski frazeologi že tako dolgo poudarjajo. Njegova največja pomanjkljivost je premalo vključenega gradiva in pomanjkanje raznovrstnosti (v smislu različnih socialnih in funkcijskih zvrsti) besedilnihzgledov, kar je posledica tega, da sta bila glavna vira za sestavo slovarja gradivna kartoteka za SSKJ in besedilni korpus Nova beseda. Slovar sicer dobro sledi svoji zasnovi, vendar ne moremo mimo dejstva, da večine aktualnega frazeološkega gradiva slovenskega jezika ne zajema. Kljub temu, da je avtor razmeroma dobro opisal sintagmatične in pradigmatične lastnosti in posebnosti frazema, je še vedno jasno razvidno, da je bilo več pozornosti namenjene historično-etimološkemu vidiku frazeoloških slovarskih člankov, ki vprvem modernem enojezičnem frazeološkem slovarju slovenskega jezika ne bi smel prevladovati. Situacijo bi se že med nastajanjem slovarja dalo izboljšati z več strokovnjaki, ki so kompetentni na tem področju in bi lahko vsak prispeval nekaj k boljši obravnavi posameznih vidikov frazeološkega slovarskega članka. S tem bi najverjetneje pripomogli tudi k hitrejšemu zaključku slovarskega dela. Ne glede na vse rešitve, ki so bile izvedene oz. bi lahko bile izvedene, je J. Keber opravil veliko zahtevnega dela. In kljub temu, da v njem ni mogoče najti večine aktualnega frazeološkega gradiva,je edini frazeološki slovar, ki ga Slovenci imamo. Dobrodošlo bi bilo,da bi bil slovar čimprej dopolnjen in digitaliziran, kar bi pripomoglo k lažji uporabi in večji dostopnosti.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [Ž. Mrzlikar], mar. 2013
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 51569506

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 2 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico