Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Le français vernaculaire en Afrique noire francophone [Elektronski vir] : l'exemple du Burkina Faso = Dialektalna francoščina v črnski frankofonski Afriki : primer Burkine Faso : diplomsko delo
    Gorenc, Vesna, 1990-
    Francoski jezik je prisoten na vseh petih kontinentih sveta. Samo dejanje govorjenja in uporabe francoščine opisujemo z izrazom frankofonija. Obstaja tudi frankofonija z veliko začetnico - ... Frankofonija, ki predstavlja države, kjer se uporablja francoščina kot uradni jezik, drugi jezik ali tuji sporazumevalni jezik. Francoščina je prišla v Afriko s kolonizacijo, ki se je najbolj utrdila v devetnajstem stoletju, istočasno pa je Francija začela tudi z uvajanjem svojega jezika med koloniziranim ljudstvom. Večina kolonij se je kasneje osvobodila, a francoščina je še vedno ostala kot uradni in/ali pogovorni jezik. Podobno zgodovino ima tudi v zahodnoafriški državi Burkini Faso, ki je ena izmed sedemnajstih afriških držav, kjer je francoski jezik uradni jezik. Kljub temu še vedno ostaja jezik elite, saj jo govori le 5-10% vseh prebivalcev teh držav. Ljudstvo je imelo do francoščine zelo dolgo odpor, saj je bil jezik vsiljen s strani kolonizatorjev. Šele pred nekaj desetletji se je počasi raba francoščine razširila med mladimi, nato pa so jo začeli uporabljati tudi nižji sloji prebivalstva. Kot jezik komunikacije se je začel prilagajati potrebam govorcev, saj so ga oblikovali po svojih predstavah. Francoščina je tako postala jezik vsakodnevnega sporazumevanja, ki je danes bogat z raznimi podobami, ki so jih v francoščino vstavili s kolektivno zavestjo in domišljijo. Lahko ji rečemo ljudska afriška francoščina. Francoski jezik širših množic je vedno v stiku z lokalnimi jeziki, ki še vedno prevladujejo, in se z njimi prepleta. Prebivalci s podeželja in odročnih vasi ne znajo tega jezika, v mestih pa se vedno bolj zavedajo njegovega pomena. Je jezik političnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja. Kdor se želi čim bolje in čim hitreje uveljaviti v družbi, ga mora govoriti in razumeti, zato predstavlja tudi statusni simbol. Poleg francoščine, ki se govori na ulicah, pa ostaja v uradni in šolski rabi še vedno standardni jezik. Med posebnostmi francoščine v vsakdanjem pogovoru slišimo na primer povsem nove besede, ki jih francoski jezik v Franciji ne pozna. Te so nastale z naslednjimi načini: tvorjenje besed iz dveh ali več besed, izpeljava besed iz ene v drugo z dodajanjem pripon, skrajševanje besed z odvzemanjem končnice in podvajanje besed. Srečamo tudi sposojenke iz lokalnih jezikov. Pomembne so tudi različne pogovorne fraze, ki bi lahko izvirale prav iz dobesednega prevajanja iz lokalnih jezikov. Veliko je tudi metafor, metonimij ter primerov s širjenjem in oženjem pomena. To so francoske besede, ki so spremenile svoj izvorni pomen po raznih logičnih ali manj predvidljivih prenosih. Veliko izrazov potrjuje, da je francoščina v Afriki polna prispodob. Pojavljajo se tudi spremembe v rabi in pogostosti rabe besed, na primer: besede, ki jih v Franciji skoraj ne slišimo, so zelo pogoste v Burkini Faso. Besede lahko nosijo tudi dve različni spremembi, na primer pomensko in oblikoslovno. Nekatere besede se pojavljajo tudi v drugih državah (sosednja večinoma anglofonska Gana, Zair, Kamerun), kar dokazuje, da je ta jezik skupen frankofonskim državam. Diplomsko delo obravnava posamezne primere, ki odstopajo od standardne francoščine. Ostaja še veliko zanimivosti, primernih za raziskavo na različnih področjih: sociolingvističnem, etimološkem, fonetičnem in morfosintaksičnem. Zanimiv bo tudi nadaljnji razvoj francoščine v Afriki in njegov vpliv, ki ga ima lahko na standardno francoščino, saj bo po nekaterih ocenah leta 2050 okrog 85% francosko govorečih Zemljanov prav Afričanov.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [V. Gorenc], 2013
    Jezik - francoski
    COBISS.SI-ID - 52765794

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico