Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Korpusnojezikoslovna analiza vplivov na slovenska prevodna besedila [Elektronski vir] : doktorska disertacija
    Popič, Damjan
    Doktorska disertacija se celostno loteva postopka, kako z empirično in objektivizirano analizo ugotoviti sekundarne posege v prevodna (in tudi avtorska) besedila. Pri tem se naslanja na dve hipotezi, ... in sicer, a) da sekundarne sporočanjske vloge v slovenskem prostoru niso natančno definirane in posledično med lekturo in prevodno revizijo pri nas ni nobene razlike, b) da med lekturo prihaja do izrazito invazivnih posegov v besedila, tako avtorska kot tudi prevodna. Disertacija je členjena na več delov, in sicer so v začetku podana raziskovalna izhodišča, v nadaljevanju pa je predstavljeno sociolingvistično ozadje obravnavane problematike. V tem okviru disertacija izhaja iz predstavitve jezikovne norme, lektorske norme in prevodnih norm, ki se v določenem času oblikujejo v specifičnem kulturnem okolju, pri čemer za slovenski prostor velja, da v prevodni kontekst močno posegajo sekundarni sporočevalci, predvsem lektorji, ki lahko izrazito vplivajo na končno obliko besedila. V naslednji sekciji je obširno predstavljen postopek izgradnje korpusa Lektor. V analitičnem delu se disertacija osredotoča na obširno analizo korpusnih podatkov, pridobljenih iz korpusa Lektor. Ti podatki v polnosti potrjujejo postavljeni hipotezi, obenem pa so bogat vir podatkov tudi o drugih vidikih pisanja v slovenščini in v slovenskem kulturnem okolju. Rezultati analize potrjujejo naše izhodišče, da je lektura v slovenskem kulturnem okolju izjemno invaziven korekturni postopek, ki se ne ukvarja zgolj z jezikovno razsežnostjo besedilne korekture, temveč zelo pogosto oziroma v največji meri posega v slog besedila in njegovega avtorja ter celo na pomensko/faktografsko raven posameznega besedila. S primerjavo procesa lekture avtorskih in prevodnih besedil ter z luščenjem lektorskih komentarjev iz korpusa smo prav tako uspeli potrditi našo domnevo, da v slovenskem kulturnem okolju ne poznamo prevodne revizije kot take, temveč imamo zgolj lekturo, ki je povsem enovit postopek, izvajan ne glede na izvor besedila. Z doktorskim projektom smo tako želeli predstaviti delovanje lektorske stroke pri nas oz. prikazati, na kakšen način lektorska stroka vpliva na besedila, tako prevodna kot tudi avtorska. To smo napravili s fuzijo sociolingvistike in korpusnega jezikoslovja, in sicer smo želeli prvo panogo uporabiti kot zagovor pomembnosti proučevane problematike in hkrati kot poskus vpogleda v izjemno kompleksen segment besedilotvorja na Slovenskem. Glavni cilj korpusnojezikoslovnega dela pa je bil predstaviti objektivne oz. vsaj objektivizirane podatke, ki bi potrjevali ali ovrgli sociolingvistična izhodišča. V našem primeru so korpusnojezikoslovni podatki izjemno zgovorni in ambivalentni, in sicer po eni strani (z vidika slogovnih popravkov) kažejo, da je lektorska stroka pri svojem delovanju preferenčna in samovoljna, po drugi strani pa kažejo, da pišoči v slovenskem jeziku brez jezikovnih posrednikov trenutno (še) ne morejo.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [D. Popič], 2014
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 54935138

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...