Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Vpliv geoloških razmer na nastanek podorov ob potresih v alpskem svetu : diplomsko delo
    Krajnc, Peter, 1979-, geolog
    Plazovi, ki nastanejo kot posledica potresa, spadajo med največje nevarnosti za človeka. Skalni podori so v alpskem svetu najpogostejši tipi plazov. Območje Posočja je 12. 4. 1998 prizadejal ... najmočnejši potres v tem stoletju na slovenskem ozemlju. Z magnitudo 5,8 in z VII. do VIII. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici (EMS) je povzročil veliko materialno škodo - več kot 4000 objektov je bilo poškodovanih in nastale so velike posledice v naravi. 12. 7. 2004 mu je sledil še en potres z magnitudo 4,9 in z VI. do VII. stopnje EMS. Tudi ta aktivnost je na sorazmerno majhnem območju povzročila izredno veliko število pojavov nestabilnosti terena. Za boljše razumevanje posledic obeh potresov v naravi so bili na terenu pregledani in opisani hribinski podori. V pomoč so mi bili podatki o plazovih iz leta 1998, na osnovi katerih sem ločil starejše od mlajših podorov. Za posamezen podor sem nato opisal in določil naslednje parametre: velikost, vrsto, globino podora ter rastje in naklon terena. Teh dogodkov je bilo 106 in so prikazani v tabeli in na pregledni karti. Ob potresu 12. aprila 1998 je bilo v alpskemsvetu registriranih 62 hribinskih podorov. Ob številnih manjših podorih (35 dogodkov) se je zgodilo tudi večje število srednjih podorov (16 dogodkov). Intenziteta potresa pa je bila dovolj močna tudi za aktiviranje podorov, ki po velikosti močno presegajo 10 000 m3 materiala (9 dogodkov). Med različnimi tipi hribinskih podorov jih je največ nastalo ob različnih sistemih zalednih razpok (39 podorov), to je v kompleksnih tektonskih razmerah. Samo tretjina vseh pa pripada gruščnatim, planarnim, vertikalnim in klinastim podorom. Kartiranje je pokazalo, da potres 12. julija 2004 ni povzročil nastanka velikih in zelo velikih hribinskih podorov. Od skupno 44 hribinskih podorov, je bilo kar 38 majhnih hribinskih porušitev in le 6 srednje velikih. Večina porušitev (29 podorov) je nastala ob več različnih sistemih razpok in plastovitosti v zaledju prostora. Nekaj porušitev je nastalo z zdrsom površinskih gruščnatih plasti (7 podorov), ki so prekrivale stalno apnenčasto podlago, medtem, ko so bili zdrsi ob vertikalni (3. podori) ali položnejše (3. podori) nagnjeni ploskvi redki. Tudi klinasti zdrsi (2 podora) so bili redki. Povod za sproženje podorov sta bila oba potresa, ki pa nista bila dovolj za nastanek podorov brez že prej obstoječih dejavnikov. Glavni vzročni dejavniki so tektonski, litološki in geometrijski kot tudi vegetacijski. Tako tektonski elementi kot nagib pobočja najbolj prispevajo k temu, ali lahko do podora sploh pride. Litologija - v glavnem obravnavano območje gradijo karbonati - je ugodna za nastanek podora. Na pregledanem območju podorov se ne spreminja in vloga pri samem nastanku podora ni pomembna.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [P. Krajnc], maj 2006
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 567902

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
NTF, Oddelek za geologijo, Ljubljana Ljubljana NTFGEO na dom 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico