Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Filmske priredbe treh Kosmačevih literarnih del : literarni izvirnik in scenarij : diplomsko delo
    Rebolj, Mojca, 1985-
    Literarna dela pisatelja Cirila Kosmača so se kar trikrat izkazala kot hvaležen vir snovi za prenos na filmsko platno. Po novelah Očka Orel (1946), Balada o trobenti in oblaku (Naša sodobnost ... 1956/1957, v knjigi 1964) in Tistega lepega dne (1938) je Kosmač napisal kratke filmske zgodbe oz. scenarije, režiser France Štiglic pa je po njih posnel tri uspešne filmske priredbe Na svoji zemlji (1948), Balada o trobenti in oblaku (1961) in Tistega lepega dne (1962). Kosmačeve kratke filmske zgodbe, v katerih se prepletajo tako dramske kot literarne prvine, so pravo podobo scenarija dobile šele s predelavo v snemalno knjigo. Vsem trem novelam in njihovim filmskim adaptacijam je skupna tematika narodnoosvobodilnega boja, ki jo vsako delo prikazuje na svoj način. Novela Očka Orel in scenarij za film Na svoji zemlji izpostavljata heroizem in kolektivizem, novela Balada o trobenti in oblaku in scenaristična priredba za istoimenski film prikazujeta narodnoosvobodilni boj skozi intimni svet preprostega človeka, novela Tistega lepega dne in scenarij za istoimensko filmsko romantično komedijo pa pristopata k zgodovinsko tragični usodi Primorcev v času fašistične okupacije in italijanske raznarodovalne politike s tragikomičnim kosmačevskim humorjem in jo "prežemata z neko posebno ljudsko toplino" (Štiglic v Frelih 2008: 92). Največ posegov, sprememb, dopolnil in prilagoditev je bila v procesu adaptacije deležna novela Očka Orel, kar je na koncu prineslo povsem novo in drugačno delo. Okvirna zgodba z dvema pripovedovalcema je bila iz scenarija povsem umaknjena, od osrednje pripovedi pa se je ohranil le prizor z vdorom nemškega okupatorja na Obrekarjevo domačijo in nekaj pripovednih likov (Obrekar, Obrekarica, vnuk Boris, Drejc, Travnikarjev stric % Fra Diavolo, v scenariju stric Sova). Pri spreminjanju novele Balada o trobenti in oblaku v scenaristično besedilo sta tako Kosmač kot Štiglic posegla v literarno predlogo samo z eno močno redukcijo, saj "moderna asociativna epika novele [...] ni terjala večjih posegov" (Frelih 2008: 83). V filmski priredbi novele Tistega lepega dne se je iz literarne predloge ohranilo le nekaj pripovednih sestavin, sama zgodba pa je precej razširjena in dopolnjena tako na ravni dogajanja kot na ravni pripovednih likov. V vseh treh scenarijih je Kosmač prvoosebnega lirskega pripovedovalca zamenjal s tretjeosebnim pripovedovalcem, ki včasih deluje celo kot oko kamere. Obširni in slikoviti opisi oseb (fizični in značajski) in dogajanja, orisi prostorov in pokrajine, ki so ena izmed Kosmačevih prepoznavnih lastnosti, so se v največji meri ohranili v scenariju za film Na svoji zemlji, nato pa jih je z vsakim nadaljnjim scenarijem vse manj. Najbolj skopi opisi oseb in dogajanja ter orisi prostorov in pokrajine so v scenariju za film Balada o trobenti in oblaku, na kar je opozoril že pisatelj sam na začetku scenarija. Tako v scenaristični kot tudi filmski adaptaciji Balade sta Kosmač in Štiglic uspela ovreči enega izmed predsodkov, ki pravi, da je literatura primernejša za izražanje subjektivnih oz. psiholoških stanj, film pa naj bi zaradi svoje težnje po objektivnem prikazu stvarnosti bolje ponazarjal zunanje dogajanje (Zorman 2009: 19). V filmski adaptaciji Balade je stvarno dogajanje zmanjšano na minimum, v center pozornosti pa je postavljena Temnikarjeva psihološka drama, ki jo zaznamujejo Temnikarjevi prizori s prividi.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Rebolj], 2015
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 59043938

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico