Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Literarizacija zakoncev Hribar v romanih April in To noč sem jo videl : magistrsko delo
    Rozman, Urška, 1990-
    Magistrsko delo obravnava razmerje med resničnostjo in literarizacijo zakoncev Hribar v romanih To noč sem jo videl (2010) in April (1959) avtorjev Draga Jančarja in Mire Mihelič. Začetno poglavje v ... delu opisuje življenje zakoncev Rada in Ksenije Hribar, enega izmed najuglednejših in razvpitih parov na slovenskem ozemlju med in pred drugo svetovno vojno. Samosvoja svetovljanka Ksenija in poslovno uspešen Rado Hribar sta leta 1944 v januarski noči odšla na zaslišanje v gozdove na Gorenjskem, od koder pa se nista nikoli več vrnila. V svoj dnevniški roman ju je skupaj z avtobiografskimi delci prva vnesla Mira Mihelič, prav tako pripadnica ljubljanskega meščanskega kroga. Skozi roman April s prstom pokaže na koristoljubnost in dvoličnost velikih ljudi, ki držijo v rokah življenja malega ljudstva, ter z ironičnim pisanjem razkrije skrhane odnose v rodbinah Lazar in Fernhahn. Bolj neposredno sta se nekdanja strmolska graščaka dotaknila Draga Jančarja, ki je po prebiranju zgodovinskih poročil začutil, da je potrebno skozi zgodbo Veronike in Lea Zarnik zakonca Hribar ponovno oživiti (Leiler 10). April in To noč sem jo videl sta pripovedno strukturirana povsem drugače: če se Mira Mihelič o Izi in Samu Lazarju razpiše skozi osebni doživljajski dnevnik glavne protagonistke, je Jančar zgodbo zakoncev Zarnik razdrobil na spominske delce, ki se skozi pet popolnoma samostojnih pripovedi oseb, tako ali drugače povezanih s parom, v zadnji pripovedi sklenejo v tragedijo. Oba romana sta datirana v nepredvidljivo obdobje druge svetovne vojne ter se posvečata ljudem, ujetim v kletko usode, v kateri lahko samo nemočno čakajo na vojni razplet. V empirični del magistrskega dela sem vključila splošno predstavitev obeh romanov ter analizirala njuno implicitnost snovi zakoncev Hribar pri izoblikovanju karakterizacije sicer dosledno preimenovanih literarnih oseb, fokalizacijo, kronotop in pripovedno strukturo ter jezik in slog pisanja. Po opravljeni analizi sem opravila sintetizirano primerjavo del in v zaključnem delu pregledala literarne kritike kot odsev splošne recepcije Miheličinega dnevniškega in družinskega romana v 60. letih prejšnjega stoletja ter Jančarjevega zgodovinskega romana v aktualnem času.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [U. Rozman], 2017
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 65418338

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana Ljubljana FFLJ na dom 1 izv.
v čitalnico 1 izv.
ni za izposojo 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico