Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Uporaba tenziometrije za spremljanje polarnega značaja vlakotvornih polimerov
    Peršin Fratnik, Zdenka ...
    Sposobnost omočenja je odločilen dejavnik tako v procesih proizvodnje vlaknotvornih polimerov kot tudi v nadaljnjih procesih plemenitenja. Kako dobro se material omoči ob stiku s kapljevino, je ... odvisno od njegove površinske proste energije; čim večja je, boljše je omakanje. Regenerirana celulozna vlakna sodijo med hidrofilne tekstilne materiale, kljub temu pa smo za izboljšanje omakalnih oz. sorpcijskih lastnosti viskozna, modalna in liocel vlakna predhodno obdelali (aIkalno pranje, beljenje in luženje). Različni postopki predobdelave vplivajo tako na spremembe v strukturi vlaken kot tudi na površino vlaken, ki se odraža v spremembi površinske proste energije. Za določitev površinske proste energije vlaken smo uporabili matematični model po Owens, Wendt, Raeble, Kaeble metodi. Metoda temelji na predpostavki, da je površinska prosta energija trdne snovi sestavljena iz dveh prispevkov - disperznega, ki je posledica van der Waalsovih interakcij in polarnega, ki je posledica vodikovih vezi, dipol-dipol interakcij ter dipolinduciranih dipol interakcij med trdno in tekočo fazo. Polarni in disperzni prispevek površinske proste energije smo izračunali s pomočjo "Powder Contact Angle Method"- metode meIjenja stičnega kota. Na osnovi izmerjenih kapilarnih hitrosti prodiranja kapljevin (voda, hexan, etanol, etilenglikol, formamid) v vlakna, smo izračunali stični kot obdelanih vlaken. V splošnem 'imajo celulozna vlakna disperzni značaj, kar je vzrok slabšega omočenja neobdelanih vzorcev. S predhodno obdelavo se površinska prosta energija vlaken poveča, vzrok je v povečanju specifične površine vlaken zaradi nabrekanja v aIkalnem mediju (alkalno pranje, luženje) in v povečanju aktivnih mest na površini vlaken (aldehidne, keto in karboksilne skupine) pri beljenju. Pri omakanju te skupine disociirajo, polarni del prispevka površinske proste energije vlaken se poveča in služi za vezavo s polarnim prispevkom površinske napetosti topila. Vpeljava merilne tehnike - tenziometrije nam tako omogoča natančnejšo opredelitev hidrofilno/hidrofobnegaznačaja vlaken na osnovi opredelitve površinske proste energije.
    Vir: Zbornik referatov s posvetovanja. D. 1-2 (Del 1, str. 437-443)
    Vrsta gradiva - prispevek na konferenci
    Leto - 2002
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 7426070

Vnos na polico