Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
VSE knjižnice (vzajemna bibliografsko-kataložna baza podatkov COBIB.SI)
  • Primerjava aktivacije vzorcev materiala radioloških ščitov reaktorjev : magistrsko delo
    Lesar, Marko, 1969-
    Namen magistrskega dela je prikazati meritve aktivacije betonskega ščita raziskovalnega reaktorja TRIGA na Dunaju in jih primerjati z meritvami podobnega reaktorja TRIGA v Ljubljani. Za ščit je ... uporabljen težki beton z agregatom barit, ki takšnemu betonu daje dobre lastnosti atenuacije za gama žarke, hkrati pa z aktivacijo nastane dolgoživi radionuklid Ba-133, ki ga pri navadnem betonu ni. Vzorci ščita iz Ljubljane so že bili analizirani v okviru doktorske disertacije dr. Tomaža Žagarja. Za namen tega magistrskega dela smo pridobili vzorce betonskega ščita raziskovalnega reaktorja TRIGA na Dunaju in jih obsevali na enak način, kot so bili obsevani vzorci iz Ljubljane, v posebej oblikovanem nosilcu v horizontalnem kanalu. Za primerjavo vzorcev iz različnih odvzemnih mest smo vzorce obsevali še v vrtljivi obsevalni napravi (vrtiljaku). Ker sta oba raziskovalna reaktorja TRIGA istega tikpa in je bil predvidoma uporabljen podoben beton, pričakujemo podobne rezultate. Ker pomembni elementi nastopajo v majhnih deležih, npr. kobalt in europij, lahko pričakujemo tudi večja odstopanja aktivacije obeh ščitov. Glavni koraki eksperimentalnega postopka so: izvrtamo vzorce iz telesa radiološkega ščita raziskovalnega reaktorja, jih zdrobimo, napolnimo posodice, aktiviramo v reaktorju, počakamo, da razpadejo kratkoživi izotopi in pomerimo dolgožive izotope z gama spektrometrom. Podatke o sestavi dobimo tudi s kemijsko analizo vzorcev. Podatki so bili uvoženi v priročno bazo podatkov, normirani na težo vzorca, čas hlajenje in znano izdatnost posameznih črt. Dobljene aktivnosti posameznih radionuklidov nato navzkrižno primerjam za različne čase po koncu obsevanja. Primerjana so bila različna odvzemna mesta na radiološkem ščitu na Dunaju, obsevani v vrtiljaku, in vzorci iz Dunaja in Ljubljane, obsevani v horizontalnem kanalu številka 4. Po primerjavi podatkov za radiološka ščita dveh podobnih raziskovalnih reaktorjev tipa TRIGA se izkaže, da so pri enakih pogojih koncentracije dolgoživega barija približno enake, v radiološkem ščitu na Dunaju pa ni toliko dolgoživega Co-60 in Eu-152 kot v Ljubljani. Ta razlika v 5 letih po koncu obratovanja za približno 10% zmanjša aktivnost ščita v primerjavi s tem v Ljubljani, če bi v obeh raziskovalnih reaktorjih imeli enako obratovalno zgodovino. Kljub povsem različnemu agregatu betona, ki je lokalnega izvora, so razlike v aktivaciji po daljšem času relativno majhne. Najpomembnejši razultat raziskave je torej, da lahko ugotovitve glede aktivacije ščita in količine dolgoročnih radioaktivnih odpadkov ščita, ki so bili dobljeni za raziskovalni reaktor TRIGA na IJS v Ljubljani, posplošimo tudi za druge reaktorje tega tipa, če upoštevamo njihove specifične obratovalne pogoje.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo
    Založništvo in izdelava - Maribor : [M. Lesar], 2003
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 8046870

Knjižnica/institucija Kraj Akronim Za izposojo Druga zaloga
Knjižnica tehniških fakultet, Maribor Maribor KTFMB v čitalnico 1 izv.
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico