Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana - vsi oddelki (FFLJ)
  • Etika v superviziji psihologov
    Podlesek, Anja ; Pelc, Julija ; Koler Križe, Andreja
    V prvem letu opravljanja poklica naj bi imel vsak psiholog začetnik mentorja, ki skrbi za njegov strokovni razvoj in po zaključku enoletne supervizirane prakse presodi, ali je njegov mentoriranec ... primerno usposobljen za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti. Poglavje predstavlja pomen supervizije za razvoj etičnega zavedanja in kompetenc etičnega ravnanja. Predstavi najpogostejše etične probleme v superviziji: prestopanje meja, problem multiplih odnosov med mentorirancem in mentorjem, težavnost uravnoteženja mentorjevih vlog evalvatorja in podpornika, problem večje moči mentorja, različnih teoretičnih orientacij mentorja in mentoriranca, preseganje pristojnosti, kršenje zaupnosti, neizpolnjevanje dolžnosti in neiskreno komuniciranje v supervizijskem odnosu. Podrobneje sta predstavljena dva primera etičnih vprašanj. Prvi primer je vezan na enosmernost povratne informacije v superviziji, drugi pa na kršenje zaupnosti v psihološki obravnavi in superviziji. V obeh primerih so identificirane ključne etične dileme in relevantna načela Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019), predlagani so možni načini reševanja takih dilem. Avtorice sklenejo, da je v superviziji ključno stalno in sistematično reflektiranje ravnanj mentoriranca ter mentorja, ki uzavešča možne etične probleme in sproža razmišljanje o tem, kako bi jih lahko rešili ali sploh preprečili njihov nastanek. Za razvoj strokovnih kompetenc je supervizija, v kateri usposobljen mentor spodbuja tako refleksijo, zelo pomembna, ne le pri psihologih začetnikih, temveč tudi kasneje skozi celotno poklicno pot psihologa.
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 182938627