Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana - vsi oddelki (FFLJ)
OHK FF oddelčne knjižnice bodo imele v času poletnih mesecev nekoliko prilagojene urnike. Poletne urnike si lahko ogledate:
Poletni urniki
  • Gesta fotografiranja
    Flusser, Vilém, 1920-1991
    Namen Geste fotografije je pokazati, kako je razumevanje akta fotografiranja potrebno za fotografijo, za njeno branje in dešifriranje. Pri opisu dejanja fotografiranja Flusser uporabi primerjavo z ... lovom. Fotograf se kot lovec podi za svojim plenom in pri tem početju je vloga fotoaparata večja, kot se zdi na prvi pogled. Fotograf je na nek način zavezan in ujet v kategorije fotografskega prostora-časa, v katerih mu delovanje dopušča fotografski aparat oziroma program, ki ga poganja. Edina svoboda, ki jo fotograf ima, je da skuša svojo tehnično nalogo spremeniti v ustvarjanje fotografij, ki bodo čim bolj nove, drugačne, neverjetne ali izzivalne. Imaginarij aparata je namreč bistveno večji kot imaginarij človeka, zato lahko ta po njem brska, kot pravi Flusser, s preskakujočim, z motiva na motiv skakajočim iskanjem, za fotografijami, ki so nekaj posebnega. Pri tem je pomembno, koliko je fotograf tehnično usposobljen za nadzor aparata in upravljanje programa ali celo morebitno programiranje. Bolj ko je usposobljen, lažje najde nove fotografije, nikoli prej obstoječa stanja stvari. Tako dobljene fotografije so zanimive: po eni strani po Flusserju predstavljajo edino možno resničnost, saj za fotografa nista resnična ne svet, iz katerega črpa, ne program aparata, ki mu narekuje, kaj lahko ustvari (oba predstavljata le nekaj, kar je lahko udejanjeno, šele fotografija pa je konkretna realizacija te možnosti), po drugi strani pa so tudi plod določenega protiideološkega napora (če je namreč ideološko stremljenje k enemu samemu gledišču, potem fotograf s svojim iskanjem novih zornih kotov deluje proti ideologiji, čeprav sam morda misli nasprotno). Fotograf je še vedno zavezan programu, a vendar ima lahko znotraj njega, kot rečeno, prostor svobode. Najprej pri iskanju novih fotografij, kasneje pa še pri izbiranju fotografij, ki jih želi izpostaviti. Pri tem, montaži podobnem opravilu, je fotograf, kljub temu da ne uporablja aparata, še vedno odvisen od ideje, ki stoji za njim. Vse kar je, je s pomočjo aparata razdrobljeno, atomizirano in matematizirano. Tudi fotograf pri izbiri serije fotografij svoj celoten opus drobi na koščke in iz njih sestavlja svojo celoto. Svoboden je le v tem, katere koščke uporabi, kakšno celoto si prizadeva ustvariti in pa kakšno gesto izbere za svoje fotografije.
    Vir: Fotografija : revija slovenskih fotografov. - ISSN 1408-3566 (Št. 39/40, 2009, str. 62-63)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 2009
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 41196386

Vnos na polico