Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Geološki zavod Slovenije, Ljubljana (GEOZS)
  • Pliocenski vodonosnik Dravskega polja = Pliocene aquifer of Dravsko polje : diplomsko delo
    Klasinc, Matjaž
    Na osrednjem in južnem delu Dravskega polja pod kvartarnim vodonosnikom leži regionalni srednje izdaten vodonosni sistem v starejših geoloških plasteh. Odvzem termalne vode iz tega sistema poteka od ... leta 1975, po letu 1995 se je pričelo obsežnejše izkoriščanje za oskrbo s pitno vodo. Nevarnost oskrbi s pitno vodo predstavljata poslabšanje kakovosti podzemne vode zaradi infiltracije oporečne vode iz kvartarnega vodonosnika in prekomerno izkoriščanje, ki bi povzročilo večje znižanje piezometrične gladine. Namen raziskav je z razlago hidrogeoloških razmer prispevati k bolj smotrni in učinkoviti rabi podzemne vode na Dravskem polju ter z oceno bilance podati največjo možno izkoristljivost dinamičnih vodnih zalog, to pa primerjati s podatki o izkoriščanju. Kompleksne hidrogeološke razmere se kažejo tudi v tem, da sem obstoječe poimenovanje Pliocenski vodonosnik, oziroma Pliocenski vodonosniki nadomestil z delovnim imenom Ptujski vodonosni sistem. Za to sem se odločil, ker vodonosni sistem gradi več vodonosnikov in plasti, ki najverjetneje niso pliocenske starosti. Ptujski vodonosni sistem tvorijo plasti gline, melja, laporja, peska in proda, ki so se odlagale in litificirale v geološki zgodovini in se sedaj nahajajo pod mlajšimi sedimenti ali pa izdanjajo na gričevjih Dravinjskih in Slovenskih goric ter obronkih Pohorja. Na zgornji meji tega vodonosnega sistema lahko nastopajo dobro ali slabše prepustne kvartarne plasti. Največja debelina vodonosnega sistema na Dravskem polju je 2000 m v jugovzhodnem delu in se zmanjšuje proti severni in zahodni meji, kjer se vodonosni sistem izklinja. Podzemna voda, ki v sistemu teče pod površjem Dravskega polja, se napaja s padavinami in potoki na obronkih Pohorja in Dravinjskih goricah. Od tam podzemna voda odteka proti iztoku v kvartarni vodonosnik ali reko Dravo v jugovzhodnem delu polja. Pred iztokom se v vodonosni sistem infiltrira večja količina vode iz kvartarnega vodonosnika. Okvirno določen pretok skozi prerez vodonosnega sistema pred iztokom je 157 l/s. Podzemna voda, ki se infiltrira na Slovenskih goricah ne teče pod površjem Dravskega polja, ampak proti iztokom v kvartarni vodonosnik Ptujskega polja ali v Dravo, manjši del pa skozi izvire in delno kolmatirano strugo v reko Pesnico in potoke vzhodno od nje. Piezometrična gladina vodonosnega sistema je v večjem delu Dravskega polja nad gladino kvartarnega vodonosnika. Tam je tok onesnažene vode iz višjega v spodnji vodonosnik onemogočen. Območja, kjer je razllka med piezometrično gladino spodaj in zgoraj ležeče podzemne vode majhna ali celo negativna, so najbolj ranljiva za onesnaženje. Takšno območje nastopa v južnem delu polja med Kidričevim, Župečjo vasjo in Apačami. Če zaradi črpanja piezometrična gladina spodnjega vodonosnika pade pod gladino zgornjega na večjem območju in med njima ni debelejše ločilne plasti, se prične zgornja podzemna voda pretakati v spodnjo. Ker je kvartarni vodonosnik bolj dosegljiv in izkoristljiv, je potrebno z dolgoročnim načrtom upravljanja z vodami izboljšati kakovost vode v kvartarnem vodonosniku in se na območjih, kjer je ta prisoten, s pitno vodo oskrbovati iz njega.
    Vrsta gradiva - diplomsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Klasinc], maj 2013
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 1065310

Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda Rezervacija
K di 0000000079 K di 79 prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico