Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana (KISLJ)
  • Kapusnice = Cole crops
    Černe, Mihaela
    Kapusnice izvirajo iz Sredozemlja in z obal Atlantika. V pridelovanju jih omenjajo že najstarejši viri, ki poročajo tudi o njihovi zdravilni vrednosti. Po različnih teorijah so po izvoru posameznih ... podvrst v vrsti kapusa sodelovali različni deli rastlin. Iz odebeljenega spodnjega dela stebla se je razvil gomolj kolerabice, na steblu so se oblikovali listi kodrolistnega ohrovta in v pazduhah listov brsti brstičnega ohrovta. Iz ovršnega lista so nastale glave belega in rdečega zelja ter ohrovta, iz omesenelega socvetja pa roža cvetače in brokolija. Kapusnice so za Slovenijo zelo pomembne, saj je bila včasih z njimi posajena ena tretjina vseh zemljišč, namenjenih vrtninam; zdaj zasedajo eno petino površin. Po ocenah svetovalne službe je v letu 1999 kapusnicam namenjenih kar 46 % vseh za tržno pridelovanje posajenih površin vrtnin. Pred drugo svetovno vojno so bili pridelki kapusnic zelo majhni, zdaj pa v Sloveniji dosegamo celo večje hektarske pridelke kot je povprečje v Evropi. Kapusnice pridelujemo predvsem s presajanjem sadik, v manjšem obsegu tudi z neposredno setvijo na prosto. Zdaj je najbolj razširjeno gojenje sadik v gojitvenih ploščah, to je v lončkih v stiroporni plošči ali v lončkih na paleti, kar omogoča natančno uravnavanje rasti in dobro načrtovanje pri pobiranju pridelka. V razvoju kapusnic se pojavljajo različne motnje, tako zaradi nepravilne prehrane, oskrbe z vodo, različnih vremenskih razmer, škodljivih snovi iz zraka in nepravilne uporabe herbicidov. V tokratni prilogi obravnavamo (v naslednjih prispevkih) načine pridelovanja posameznih kapusnic, ki zajemajo opis sort, varstvo posevkov, žlahtnjenje, pridelovanje semena, skladiščenje, predelavo in ugotavljanje gospodarnosti pridelovanja.
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1999
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 839784