Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Mariborski Nemci v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev : doktorska disertacija
    Jenuš, Gregor
    Mariborska zgodovina je zaznamovana s spori med Nemci in Slovenci, ki so postali del mestne kulture in njegovega vsakdanjega življenja. Izjemno zanimivo je opazovati razvoj mesta v zadnjih letih pred ... propadom Avstro-Ogrske monarhije in v trenutku, ko so se uresničile več desetletij tleče želje po narodni samoupravi Slovencev na Spodnjem Štajerskem. Mariborska družba je s propadom Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 doživela preoblikovanje in krizo identitete,v kateri se niso znašli le Nemci, ampak tudi Slovenci. Mesto je do razpada habsburške monarhije predstavljalo nemški jezikovni otok znotraj slovenskega podeželja, kar se je odražalo pri njegovem prebivalstvu. Za razliko od mesta, kot je Ljubljana, Maribor v predprevratni dobi ni imel prave priložnosti razviti pristno slovensko meščanstvo, zato je s koncem velike vojne pričel nastajati nov tip slovenskega meščana, ki je izhajal s podeželja. Nekdanji 'gospodarji', Nemci, pa so se znašli v položaju narodne manjšine, v katerem jim ni bilo lahko. Etnična oziroma nacionalna struktura spodnještajerskih mest je po veliki vojni postala eno ključnih vprašanj odnosov med novonastalima državama Republiko nemško Avstrijo ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, saj se je vnel spor, kateri državi naj pripade ozemlje Spodnje Štajerske. O usodi oziroma pripadnosti Spodnje Štajerske pa Slovenci in Nemci vendarle niso odločali sami, ampak je odločitev pripadla diplomatom na mirovni konferenci, ki se je z namenom ureditve razmerij po veliki vojni sestala leta 1919 v Parizu. Sklicujoč se na obljube ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona, izražene v 14 točkah januarja 1918, in ameriške obljube o zagotovitvi narodne samoodločbe habsburškim narodom, objavljene poleti 1918, so Slovenci pričakovali, da bodo Spodnjo Štajersko in Maribor dobili brez zapletov. Vendar so se zmotili. Maribor je, čeprav je septembra 1919 tudi uradno postal del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, le za las ušel izvedbi plebiscita in s tem usodi, ki so jo Slovenci doživljali na Koroškem po letu 1920. Z razpadom Avstro-Ogrske monarhije so se Nemci v vseh državah naslednicah, razen v Republiki nemški Avstriji, znašli v položaju narodne manjšine. Mariborski Nemci so še pred uradno mednarodno odločitvijo, da bo Maribor pripadel Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, čutili, da so ogrožene njihove temeljne vrednote (življenje, telesna nedotakljivost, premoženje, svoboščine). Že konec leta 1918 je v Mariboru prišlo do razorožitve njihovih varnostnih enot, mariborske nemške 'zelene garde', zaradi nemirov pa so slovenske oblasti Nemce celo zapirale kot talce. Vrhunec napetosti ob prevratu so bile nemške demonstracije 27. januarja 1919, ki so se končale v strelskem obračunu med nemškimi demonstranti in slovenskimi orožniki, v katerem je več ljudi izgubilo življenje. Od začetka leta 1919, potem ko so Slovenci prevzeli vodstvo Mariborske mestne občine, so se pričele uvajati spremembe na področju javne uprave, šolstva, kulture, društvenega življenja ingospodarstva. Odvzem političnih, kulturnih in gospodarskih privilegijev, ki so jih bili deležni v času Avstro-Ogrske monarhije, je bil boleč udarec, na katerega se je nemška manjšina morala šele privaditi. Kljub domnevni zaščiti pravic narodnih manjšin s strani zakonodaje Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter kljub mednarodnim določilom, sprejetih na podlagi pogodbe, podpisane v Saint-Germain-en-Laye 10. septembra 1919, je bila nemška manjšina v Mariboru in širše na Slovenskem po koncu velike vojne izpostavljena moralni diskreditaciji in pravni diskriminaciji s stani slovenskega in jugoslovanskegaprebivalstva. Ob tem je potrebno izpostaviti, da so podobnih kršitev manjšinskih pravic bili deležni tudi Slovenci na avstrijskem Koroškem in avstrijskem Štajerskem, saj kljub številnim protestom narodnih manjšin v alpsko-jadranskem prostoru ni bilo učinkovitega pravnega mehanizma, ki bi preprečeval kršitve manjšinske zakonodaje. Tako so dejansko vsa pravna zagotovila o zaščiti manjšinskih pravic ostala le mrtva črka na papirju.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - [Maribor : G. Jenuš], 2011
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 18700808

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000712588 glavno skladišče GS II 712588 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...