Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Sram in krivda v psihoterapiji = Shame and guilt in psychotherapy
    Praper, Peter
    Raziskave sramu in krivde izvirajo iz relacijskih modelov psihoalanize ter so plod prenosa kliničnega dela s pacientov nevrotičnimi težavami in paciente z adaptacijskimi motnjami in deficiti funkcij ... ega. Sram je v klasični psihoanalizi ostajal docela prezrt in je bil kot adaptacijski mehanizem prepozanan šele ob analitičnem delu z narcisistično motenimi pacienti. Sram je čustvo, ki ima, podobno kot krivda, kontrolno funkcijo. Oboje je vgrajeno v osebnostno strukturo in ima svojo razvojno logiko. Krivda pritiska z občutki slabe vesti, sram pa je signal, da takšen kot si, nisi vreden pozornosti. Sicer se eno prepleta z drugim, vendar se krivda pojavlja ob dejanjih, ki niso primerna, sram pa je povezan predvsem z vprašanjem, kakšen si v očeh drugih. Ker zajema celotno osebo, vnaša globalno zavračanje in načenja samospoštovanje. Projekcija spreminja ta občutek v vtis, da te drugi ne upoštevajo. V borbi proti občutku razvrednotenosti se najlažje borimo tako, da iščemo občudovanje drugih. Sram in krivda sta potrebna kontrolna mehanizma. Brez krivde bi bili brezvestni ter brez sramu brezsramni in nesramni (psihopatski). Kadar ju je preveč in se pojavljata v patološki obliki in intenziteti, se krivda kaže v konfliktu med egom in superegom, občutki sramu pa, odmaknjeni od resničnosti, poganjajo mehanizme narcisistične patologije, ki močno načenja samopodobo. Oboje predstavlja resne ovire v psihoterapiji, zato je poznavanje fenomenologije krivde in sramu nujno pri analitični procesni obravnavi oseb z osebnostno motnjo. Tovrstna psihoterapija je zahtevna, dolgotrajna, izid pa negotov. Zato je namen tega prispevka predstaviti funkcijo, fenomenologijo ter razvoj krivde in sramu, da bi spoznanja, ki jih prinašajo nove raziskave, opogumila psihoterapevte tudi za delo s tovrstnimi "težkimi" pacienti.
    Vir: Kairos : slovenska revija za psihoterapijo = Slovenian journal of psychotherapy. - ISSN 1854-9373 (Letn. 4, št. 3/4, 2010, str. 13-27)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del ; neleposlovje za odrasle
    Leto - 2010
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 44483170

Vnos na polico