Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Permsko-triasna meja v Karavankah in zahodni Sloveniji: sedimentološki, izotopski in geokemični vidiki globalnih sprememb v zahodni Tetidi : doktorska disertacija
    Dolenec, Matej, 1974-
    Permsko-triasna meja (P/Tr) je zaznamovana z enim od najobsežnejših izumiranj v zgodovini Zemlje. Na podlagi izotopske sestave karbonatov, organske snovi, izotopske sestave žvepla v sulfidih (AVS - ... monosulfid, CRS - disulfid, TF - težka frakcija - pirit) in v sulfatu iz karbonatnih kamnin (SO42-), skupaj z geokemičnimi analizami vsebnosti glavnih, stranskih in slednih prvin ter redkih zemelj (REE), palinološkimi analizami in analizo biomarkerjev (n-alkanov) iz dveh mejnih P/Tr sekvenc v zahodni Sloveniji (Idrijca in Masore) in iz dveh sekvenc v Karavankah (Košutnikov potok in Brsnina), smo skušali ugotoviti naravo in vzroke globalnih katastrofičnih dogodkov na P/Tr meji. Ti sovpadajo z izotopskimi in elementnimi anomalijami ter z nenadnim izginotjem zgornjepermske flore in favne na sami meji. Permsko-triasna meja je v profilih Idrijca in Masore (zahodna Slovenija) znotraj Tesero horizonta, ki je debel le nekaj deset centimetrov. V profilu Idrijca predstavlja mejo do 0.8 cm debela plast glinenega laporja (PTB plast) z magnetitnimi sferulami ter značilnim pikom magnetne susceptibilnosti. V profilu Masore PTB plast, tekom te raziskave, ni bila najdena. V Košutnikovem potoku (Karavanke) je litostratigrafska meja postavljena tam, kjer se konča sedimentacija tanko plastnatega sivega zgornjepermskega dolomita, kateremu sledi rdeča evaporitno-terigena sekvenca. V profilu Brsnina (Karavanke) pa P/Tr mejo predstavlja 0,5 cm debela plast gline, ki se nahaja med zgornjepermskim dolomitom in rumenim peščenim dolomitom. Ta predstavlja bazalni del evaporitno-terigene sekvence. Za plast gline so značilne povečane koncentracije nekaterih glavnih, slednih in stranskih prvin. Rezultati izotopske sestave C, O in S kažejo: 1) Na dogodke, ki so povzročili nenadno povečanje lahkega ogljikovega izotopa na prehodu iz perma v trias. Rezultati izotopskih analiz karbonatnega in organskega ogljika v vseh raziskanih sekvencah odražajo dobro znane spremembe v ogljikovem ciklusu na P/Tr meji, ki so najverjetneje posledica kombinacije različnih mehanizmov: a. Pospešene oksidacije organskih komponent zaradi zaključne faze zgornjepermske morske regresije. To dokazuje postopno naraščanje vsebnosti lahkega ogljikovega izotopa v karbonatih, ki se v profilih Masore in Idrijca začne približno 5m pod P/Tr mejo, b. vulkanske aktivnosti, c. možnega dotoka metana iz akumuliranih ogljikovih hidratov v priobalnih sedimentih, ki je najverjetneje povzročil nenadno obogatitev zračnega CO2 z lahkim ogljikovim izotopom za ~ 5%, kot tudi na d. kolaps primarne bioprodukcije. 2) Na dramaticno povečanje izotopske frakcionacije med karbonatnim in organskim ogljikom (Dd13Ckarb-org). To kaže na nenadno prekinitev v primarni bioprodukciji, ki sovpada z izginotjem tipične zgornjepermske flore in favne v profilih Idrijca in Masore. 3) Na postopno naraščanje vsebnosti lahkega kisikovega izotopa v karbonatih na prehodu iz perma v trias v profilu Masore, kar pripisujemo globalnemu segrevanju. 4) Na negativno anomalijo izotopske sestave žvepla v sulfidu in sulfatu tik pod P/Tr mejo, ki ji sledi močna pozitivna v spodnjem delu skita. Negativni pik d34S pod P/Tr mejo, je lahko v zvezi z Sibirskim vulkanizmom in/ali povečano intenziteto preperevanja na kopnem ter dotokom izotopsko lažjega žvepla v morsko sedimentacijsko okolje. Natančna razlaga povečanja d34S v spodnjem skitu pa ostaja zaenkrat neznanka. Rezultati analiz vsebnosti glavnih, stranskih, slednih prvin in redkih zemelj ter potek krivulj Ce/Ce* (cerijeva anomalija) in Th/U, odražajo bolj ali manj anoksične pogoje za časa odlaganja zgornjepermskih plasti, oksične pogoje na sami meji, ter ponovno bolj anoksične pogoje v preostalem delu spodnjega skita. Dobljeni podatki kažejo, da izumiranje v priobalnih delih ekosistema ob koncu perma, najverjetneje ni v zvezi z poplavljanjem z anoksično morsko vodo, kot to predpostavljajo nekateri raziskovalci P/Tr meje. Rezultati palinoloških analiz, analiz organske snovi in razporeditev biomarkerjev kažejo na vpliv dotoka terestričnega ogljika iz obalnih predelov, kot tudi na oscilacije morske vode na sami meji. Pojav planktonskih prasinofitnih alg (Leiosphaeridiain Tasmanites) na P/Tr meji, ki se pojavijo po izginotju zgornjepermske fosilne flore v profilu Idrijca ter predstavljajo tako imenovano "katastrofično" vrsto, pa govori, da ekološki pogoji zaradi katastrofičnih dogodkov na sami meji niso bili ugodni za razvoj drugih fitoplanktonskih kolonij. Čeprav še vedno obstajajo velika razhajanja glede narave in vzrokov katastrofičnih dogodkov na permsko-triasni meji, podatki te raziskave kažejo, da so izotopske in elementne anomalije, kot tudi izginotje zgornjepermske morske flore in favne na P/Tr meji, najverjetneje posledica kombinacije zgoraj naštetih mehanizmov. Izumiranje ob koncu perma je bilo najverjetneje selektivno. Najprej je zajelo favno in floro na kopnem, nato v morju in v zadnji fazi zopet na kopnem.
    Vrsta gradiva - disertacija ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [M. Dolenec], okt. 2004
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 482654

Rezervirajte gradivo na želenem mestu prevzema.

Mesto prevzema Status gradiva Rezervacija
Časopisna čitalnica
prosto - za čitalnico
Velika čitalnica
prosto - za čitalnico
Signatura – lokacija, inventarna št. ... Status izvoda
GS II 0000607061 glavno skladišče GS II 607061 glavno skladišče prosto - za čitalnico
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico