Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK)
Naročanje gradiva za izposojo na dom
Naročanje gradiva za izposojo v čitalnice
Naročanje kopij člankov
Urnik dostave gradiva z oznako DS v signaturi
  • Infragestellung von gängigen Denk-, Verhaltens- und Sprachmustern : dominierende Themen, Motive und Schreibweisen bei den Schriftstellerinnen in der deutschsprachigen Schweiz der 70er und 80er Jahre
    Kondrič Horvat, Vesna
    Pričujoči članek poskuša odgovoriti na tri vprašanja o ustvarjanju žensk v Švici sedemdesetih in osemdesetih let: 1. Katere teme in motivi prevladujejo? 2. Kakšne poetike in estetske postopke najdemo ... v njihovih delih? 3. Kako so se pisateljice odzivale na literarne vzorce, ki so jih ustvarili moški? Medtem ko jih večina odklanja žensko estetiko in ženski jezik, pa jih veliko opozarja na žensko perspektivo, ki ponuja možnost, da svet doživiš drugače. Njihova dela so pogosto družbenokritična, pisana iz ženske perspektive. Pogosta tematika pisateljic v začetku sedemdesetih let je kritično ukvarjanje z izkušnjami v dokaj patriarhalno prežetih razmerah v Švici. Izkušnje v patriarhalni družbi, omejitev na ozki socialni prostor, pogosto izraža motiv hiše, ki ne predstavlja varnosti in zatočišča, ampak ozkost, omejenost, zaprtost. V drugo skupino sodijo dela, ki problematizirajo odnos moški-ženska. Poleg družine in odnosa moški-ženska nudi poklicni svet veliko možnosti za samouresničevanje, po drugi strani pa je tudi tukaj veliko diskriminacij in ponižanj. Ponižanja prinaša tudi bolezen ali drugi načini izključitve. Po začetku v sedemdesetih letih postajajo teme vedno bolj raznolike. Predvsem gre za večjo ekološko osveščenost, ki se odraža tudi v romanu. Vsa ponižanja in poškodbe, ki so posledica zgodovinskega razvoja, poskušajo pisateljce na različne načine rekonstruirati, podoživeti in preseči - pogosto z raziskovanjem biografij svojih prednic in z ugotavljanjem, kako so se one znašle s svojo vlogo. Biografije so le osnova za fikcionalna dela, ki pa vedno neizbežno vodijo nazaj k jazu in razkrivajo destruktivne družbene mehanizme. Temu pogosto rabijo tudi avtobiografije. Poleg del, ki se nanašajo na konkretne družbene razmere in pri katerih realistični gestus in avtobiografska zvestoba še igrata pomembno vlogo, nastajajo tudi taka, ki se odlikujejo po večji fikcionalizaciji; pogosto gre za groteskno preseganje splošno sprejetega modela resničnosti. V središču več ne stoji človek kot družbeno bitje, ampak njegova osamljenost in odtujenost. Pisateljice v Švici se ne lotevajo velikih tem; zanimajo jih drobne stvari, ki jih moški ponavadi puščajo ob strani; njihov način pisanja pa je fragmentaren, sestavljen iz montiranja podob. Na obstoječi jezik, na konvencije se avtorice odzivajo zelo različno; bodisi da ga posnemajo ali pa poskušajo ustvariti nove možnosti. Bistveno pri njihovem ustvarjanju se zdi to, na kar opozarja Luce Irigaray, da ne težijo k enakosti spolov, ampak k enakopravnosti, h kulturi spolov, da se priznava in upošteva različnost obeh spolov
    Vir: Vestnik. - ISSN 0351-3513 (Letn. 32, št. 1/2, 1998, str. 379-409)
    Vrsta gradiva - članek, sestavni del
    Leto - 1998
    Jezik - nemški
    COBISS.SI-ID - 7992072

vir: Vestnik. - ISSN 0351-3513 (Letn. 32, št. 1/2, 1998, str. 379-409)

loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico