Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Pedagoška fakulteta, Ljubljana (PEFLJ)
POLETNI DELOVNI ČAS 2024:
1.7. - 30. 8. 2024 ponedeljek - petek od 8.00 do 14.00, razen
29. 7. - 9. 8. 2024 - ko bo knjižnica ZAPRTA zaradi kolektivnega dopusta.
Julija, avgsta in septembra: zaprto ob sobotah.
Hvala za razumevanje.

OBIČAJEN DELOVNI ČAS:
ponedeljek-petek: 7.30-19.00,
sobota: 7.00-14.00

Spletna stran knjižnice

Spletni vodiči

Članom naše knjižnice nudimo izposojo e-knjig v e-knjižnici BIBLOS
  • Spodbujanje zgodnje pismenosti v vrtčevskem okolju pri slišečih ter gluhih in naglušnih otrocih [Elektronski vir] = Promoting early literacy in kindergarten for hearing and deaf and hard of hearing children : magistrsko delo
    Kokolj, Nika
    Zgodnja pismenost je začetek kontinuuma razvoja pismenosti. Otroci začnejo spoznavati elemente zgodnje pismenosti, tj. tisk in njegov pomen, zgodnje fonološko zavedanje ter osnove abecednega znanja, ... ki so temelj za kasnejši razvoj branja in pisanja. Posledično ima torej zgodnja pismenost velik vpliv na kasnejši akademski uspeh. Razvoj zgodnje pismenosti slišečih ter gluhih in naglušnih otrok poteka po približno enakih stopnjah, vendar pri slednjih nekoliko počasneje, predvsem zaradi senzornih primanjkljajev ter posledic močno osiromašenega jezikovnega okolja. V teoretičnih izhodiščih sem najprej opisala pojem zgodnja pismenost, ga umestila v kontinuum razvoja pismenosti ter opisala njegove posamezne stopnje glede na različne teoretične modele. Poleg tega sem opisala modele sposobnosti zgodnje pismenosti ter se podrobneje osredotočila na model G. J. Whitehursta in C. J. Lonigana (1998), ki vsebuje govorjeni jezik, fonološko procesiranje in znanje o tisku. Opisala sem specifike posameznih sposobnosti pri razvoju slišečih otrok ter razvoju gluhih in naglušnih otrok. Navedla sem dejavnike zgodnje pismenosti, ki vplivajo na potek in uspešnost razvoja ter izpostavila pomen vloge vzgojiteljev in njihovega izbora metod pri spodbujanju razvoja zgodnje pismenosti. Vzgojitelji poročajo, da imajo veliko premalo znanja s tega področja, zato sem s to raziskavo preverila, kakšna je razlika v okolju in strategijah spodbujanja zgodnje pismenosti pri vzgojiteljih večinsko slišečih otrok in vzgojiteljih večinsko gluhih in naglušnih otrok. V Sloveniji je namreč pomanjkanje slednjih, ki bi imeli specifična znanja glede na klinične specifikacije te populacije. Zanimalo me je predvsem, koliko knjig imajo otroci na voljo v igralnicah, kako pogosto vzgojitelji izvajajo aktivnosti za spodbujanje zgodnje pismenosti, v katere dele dneva jih vključujejo ter katere elemente skupnega branja, ki je ena izmed najpogostejših metod spodbujanja zgodnje pismenosti, uporabljajo med branjem knjig otrokom. V ta namen sem sestavila vprašalnik o okolju in strategijah za spodbujanje zgodnje pismenosti v predšolskem obdobju, ki smo ga oblikovali na podlagi vprašalnika, ki so ga v raziskavi uporabili tudi A. M. Moses idr. (2016). Namenski vprašalnik sem poslala v 33 vrtcev po Sloveniji, kjer so zaposleni vzgojitelji, pomočniki vzgojitelja oziroma logopedi in surdopedagogi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ali inkluzivni pedagogi na delovnem mestu vzgojitelja te vprašalnike tudi izpolnili. Ugotovila sem, da logopedi in surdopedagogi, specialni in rehabilitacijski pedagogi ter inkluzivni pedagogi v vlogi vzgojitelja uporabljajo strategije za spodbujanje zgodnje pismenosti približno enako pogosto, kot to delajo vzgojitelji in pomočniki vzgojitelja predšolskih otrok, a tisti vzgojitelji, ki imajo v skupini večinoma slišeče otroke, to delajo pomembno pogosteje kot vzgojitelji skupin z večinsko gluhimi in naglušnimi otroki. Pomembna ugotovitev je tudi ta, da imajo gluhi in naglušni na voljo več knjig glede na število otrok v skupini (6,08 knjige na otroka) oziroma celo presegajo normo (5,00 knjig na otroka) v nasprotju s skupinami, kjer so večinoma slišeči otroci, ki imajo na voljo veliko premalo knjig glede na število otrok v skupini (2,33 knjige na otroka).
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [N. Kokolj], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 167257603

    Povezava(-e):

    Repozitorij Univerze v Ljubljani – RUL
    DOI

Vnos na polico