Akademska digitalna zbirka SLovenije - logo
Miklošičeva knjižnica - FPNM, Maribor (PEFMB)
POLETNI ODPIRALNI ČAS:

Miklošičeva knjižnica - FPNM bo od 17. 6. 2024 do 30. 9. 2024 odprta vsak dan od ponedljka do petka od 8.00 do 14.00.

Srečno.
Kolektiv Miklošičeve knjižnice - FPNM
  • Češka alternativa [Elektronski vir] : Otokar II. Přemysl in njegova vladavina na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem : magistrsko delo
    Kurnik, Marko, 1998-
    Sredina 13. stol. je predstavljala kaotično obdobje v Svetem rimskem cesarstvu, v času katerega so številni nemški knezi nestabilnost izkoristili za širjenje lastnega vpliva in za ozemeljsko širitev. ... Eden izmed najuspešnejših vladarjev v tem obdobju je bil Otokar II. iz češke rodbine Přemyslidov. Smrt avstrijskega in štajerskega vojvode Friderika II. Prepirljivega, zadnjega moškega pripadnika rodbine Babenberžanov, je Otokar izrabil za širitev svoje vladavine proti jugu. Prišlo je do boja za nekdanje Babenberške posesti, pri čemer je Otokar, ki je bil od leta 1253 češki kralj, moral tekmovati z ogrskim kraljem Belo IV. Leta 1251 je bil v Avstriji s strani lokalnega plemstva imenovan za novega vojvodo. Za legitimizacijo njegove oblasti se je poročil z Margareto, sestro Friderika II. Prepirljivega. Leta 1254 je moral večji del Štajerske prepustiti svojemu ogrskemu rivalu. Šest let kasneje je prišlo do upora štajerskega plemstva, kar je Otokar izkoristil za vojaški pohod proti Beli IV. Češki kralj je bil uspešen in je leta 1261 zavladal tudi na Štajerskem. Njegova vladavina je bila usmerjena v centralistično reformo administracije, pri čemer je poskušal zmanjšati vpliv in moč plemstva, opiral pa se je predvsem na duhovščino in meščanstvo. Otokar je leta 1269 po smrti njegovega bratranca Ulrika III. Spanheimskega, s katerim je sklenil pogodbo o dedovanju, svojo oblast razširil še na Kranjsko in Koroško. Velik del lokalnega plemstva njegove vladavine ni priznaval, zato je češki kralj ti dve deželi zavzel z vojaškim posredovanjem. Leta 1272 je bil na vrhuncu svoje moči in je pridobil tudi nadzor nad Furlanijo in Oglejskim patriarhatom. Začetek njegovega konca je bila izvolitev Rudolfa I. Habsburškega za novega nemškega kralja. Temu je uspelo združiti Otokarjeve nasprotnike, v očeh katerih je bila njegova vladavina nelegitimna. Ker se mu češki vladar ni želel pokoriti, je med njima leta 1276 prišlo do vojaškega konflikta. Otokar je bil poražen in je moral zapustiti nekdanje babenberške in spanheimske dežele. Dve leti pozneje je Otokar poskusil znova pridobiti izgubljena ozemlja, a je bil pri tem neuspešen in je svoje življenje 26. avgusta izgubil v bitki pri Dürnkrutu. S tem se je končalo obdobje, v katerem je bil velik del današnjega slovenskega ozemlja združen pod enim vladarjem.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Maribor : [M. Kurnik], 2023
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 166360067

    Povezava(-e):

    Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru – DKUM

Vnos na polico