Osredja tematika razprave je vezana predvsem na vprašanja pomenskih sestavin kot tistih vsebinskih lastnosti leksema, ki definirajo leksikalni pomen. Kot take igrajo temeljno vlogo tako pri ...nastajanju večpomenskosti istega leksema kot pri vzpostavljanju pomenskega in izraznega razmerja med leksemi. Vgrajene so v sintagmatski in paradigmatski vidik jezikovnega sistema.
Funkcijska struktura stavčne povedi je dvodelna: temelji na propoziciji kot slovarskem segmentu, sestavljenem iz endogenih leksemov, katerih izrazna podoba je skladno z njihovo leksemskostjo ...sekundarna, v ospredje stopa denotat, in modifikaciji kot slovničnem segmentu. V tem smislu je mogoče propozicijo razumeti kot vozlišče leksikalnega pomena na eni strani in potencialnega pomena stavčne povedi na drugi. - Besednovrstni status povedkovnika kot propozicijske sestavine ureja zloženi glagol kot refleks zloženega povedka.
Razprava v pretežnem delu razčlenjuje urejevalno načelo jezika, se pravi njegov slovnični, vezivni segment, znotraj katerega ima pomembno vlogo jezikovna kategorija spola; dosega jo z besedilnim ...aktiviranjem svoje slovarske vrednosti. - Izpostavljeno je kritično razmerje do trenutno aktualnega stališča, da je razgradnja jezikovnega izraza pot do družbene enakovrednosti žensk.
The perpetually pressing question of Slovene as the language of the Slovene university and thus also indirectly of scholarship in Slovenia dictates the thematic selection of certain fundamental ...sections of the monograph. The literary language's intellectual function and thus the sense of its existence is interrogated. A concise historical survey of (literary) Slovene's development substantiates its dynamic power.
Gre za domicilno znanost - slovenski prostor je sredisce tovrstnega raziskovanja; nikjer drugje na svetu ne more biti tako razvite slovenistike pa tudi ne sistematicnega, celovitega raziskovanja ...znanstvenih podrocij, ki jih zajema nacionalna humanistika. 2.1 Nepriznavanje oz. omalovazevanje tega dejstva ima daljnosezne posledice. Kot kaze, je temeljna motnja dejstvo, da je vse to napisano v uradnem jeziku drzave, v slovenscini - pac v smislu slovenske univerze, slovenisticne stroke, ki se zaenkrat se lahko postavlja ob bok studijem nacionalnih jezikov v drugih drzavah, in slovenskih studentov, danes se posebej z zivo zavestjo, da vsem, ki iz tujine prihajajo k nam studirat tudi zato, ker jih zanima kulturna in sicersnja specifika tega prostora. Nic ne pomaga, da gre za revijo, ki obravnava kompleksna jezikoslovna in literarnovedna vprasanja in kot taka predstavlja pomemben vir slovenisticno-slavisticnega studija. -
Jezikovni sistem je sestavljen iz dveh pojmovno neločljivih entitet - slovarja in slovnice, ki jih je mogoče opredeliti s poimenovalnostjo in vezivno komplementarnostjo, ločiti pa samo metajezikovno. ...Obe vlogi definirajo kategorialne lastnosti kot jezikovnosistemsko vozlišče leksikalnega in slovničnega pomena temeljnih endogenih propozicijskih besednih vrst, samostalniške besede in glagola.
Jezikovni sistem je sestavljen iz dveh pojmovno neločljivih entitet – slovarja in slovnice, ki jih je mogoče opredeliti s poimenovalnostjo in vezivno komplementarnostjo, ločiti pa samo metajezikovno. ...Obe vlogi definirajo kategorialne lastnosti kot jezikovnosistemsko vozlišče leksikalnega in slovničnega pomena temeljnih endogenih propozicijskih besednih vrst, samostalniške besede in glagola.
SPREMNA BESEDA Muha, Ada Vidovic; Zele, Andreja
Slavistična revija,
07/2014, Letnik:
62, Številka:
3
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
I. Obravnava prostora v jeziku se zacenja s studijo Predraga Piperja O prostoru u srpskoj jezickoj slici s\'eta (O prostoru v srbski jezikovni sliki sveta), kjer avtor dopolnjuje svoje dosedanje ...obsime obravnave pomenske kategorije prostora v »sliki sveta«, v tej razpravi predvsem v sodobnem srbskem jeziku. Preucevanje le teh zagotavlja celovitejsi vpogled v opis in razlago strukturiranja prostorskih izrazov ter posebnosti njihovega uresnicevanja. - Ada Vidovic Muha s prispevkom Prostor v leksikalno-morfoloskem segmentu jezika (Antropocentricni vidik) odpira moznost objektivizirane in subjektivizirane jezikovne interpretacije prostora, s cimer se izhodiscni tridimenzionalni koordinatni sistem dopolnjuje s subjektom kot temeljno orientacijsko tocko v prostoru, ubesedeni z imeti in njegovimi pretvorbami. - Prispevek Gasperja Ilca Gramatikalizacija prostorskih clenic v anglescini in slovenscini predstavlja razlicne morfemsko-leksemske moznosti glagolov za izrazanje prostora v slovenscini in anglescini; zastavljen kontrastivni vidik odpira moznosti nadaljnjih interpretacij. - Sirsi, vendar manj eksplicitno izrazen vidik prostorskih razmerij v jeziku predstavljajo clenki kot okoliscinske besede v najsirsem smislu, o cerner pise Andreja Zele v prispevku Clenki tudi kot vnasalniki novih prostorskih razmerij v obstojece sporocilo. Clenki kot besedilna vrsta so funkcijsko zelo zive sestavine jezika vsakdanjega sporazumevanja; izrazajo razmerje do povedanega in do okoliscin govomega polozaja sploh. - Glagolskih pomenov s potencialno prostorsko sestavino se z leksikografskega vidika loteva Polona Gantar v prispevku Prostorska informacija v sten'eno zasnovani slovarski definiciji. - V clanku Aleksandre Derganc Se o glago- lih premikanja v ruscini in slovenscini je zanimiva primerjava med ruskim glagolom noùmu, ki izraza kot dovrsnik zacetnost glagolskega dejanja, v slovenscini pa mu v mnogih kontekstih ustreza nepredponski iti, kar potrjuje opredelitev tega slovenskega glagola kot dvovidskega. In tako se primarnost antropocentricnega pogleda na prostor z glagolov siri na prislove npr. tudi v prispevku Natase Jakop Leksikalizacija prostorskih razmerij v slovenscini : jezikovnopragmaticni vidik. - O ustrezni ali manj ustrezni in o ze ustaljeni ali se neustaljeni casovno-prostorski umestitvi dogodka v sporocilo v prispevku Prostor v porocevalskem skupnem sporocanjskem krogu piseta Monika Kalin Golob in Natasa Logar. - V tematski sklop, vsaj krovno povezan z dejstvom, da vsi prispevki neposredno ali posredno zajemajo tematiko prostora, sodi tudi Izrazanje prostora v slovenski frazeologiji, prispevek, ki ga je napisala Erika Krzisnik; prostorski pomen v frazeoloski enoti je prikazan kot rezultat frazeologizacije, laliko pa tudi kot rezultat sekundarne metaforizacije.
