V čem se loči verz od proze v ustnem mediju, kako vemo, da poslušamo verz? Kaj se spremeni, ko metrični in svobodni verz ter vmesne oblike pojemo, melorecitiramo in recitiramo, kako na sluh ločimo ...posamezne verze, kako je treba recitirati svobodni verz, kako je treba zapisati primarno péte verze?
Alpinistična književnost so pripovedi o svojih, tujih in fikcijskih alpinističnih dejanjih in doživetjih. Vrste alpinistične književnosti so avtobiografije (Zaplotnik), biografije (Svetina), ...odpravarski potopisi (Grošelj), fikcije (Jelinčič), semi-fikcije (Cedilnik), kratke zgodbe (Dular), satira (Deržaj) in komentirane fotomonografije (Mejovšek in Škamperle). V nekaterih se prepletata avtobiografija in zgodovina (Škarja) ali avtobiografija in etnologija (Joža Mihelič). Smisel alpinistične književnosti je pripoved o doživetjih in čustvih do sebe, soplezalcev in narave, okvirne tematike so avantura, prijateljstvo, ljubezen, (sublimna) lepota in presežno. S tradicionalno književnostjo jo druži veliko elementov sloga in kompozicije: osebna izpovednost in refleksije, sintetično-analitična zgradba, kontrastiranje, izvirna metaforika, različni pripovedovalci in pripovedne perspektive, pripovedni tempo, dialogi; Škamperletova, Zaplotnikova in Mahkotova avtobiografija pa imajo obliko razvojnega romana.
The paper presents a controversy between three Anglo-American theories about the role of the author’s intentions in literary interpretation and about the goal of literary interpretations. Moderate ...anti-intentionalism (Beardsley) maintains that the meaning of the text is determined by the linguistic conventions, therefore the aim of interpretation is to reveal its meaning and not the author’s intentions. Hirsch’s intentionalism claims that the meaning of the text is determined by the author’s intentions and linguistic conventions, so the aim of the interpretation is to discover the author’s meaning. Hypothetical intentionalism (Carroll, Levinson) argues that the meaning of the text is determined by the best hypotheses of ideal readers about the author’s meaning. In the fifth heading, the paper rejects two arguments of anti-intentionalism that a literary work is autonomous and that the aim of literary interpretation should be interpretation of the text. The paper rejects the aesthetic argument by stating that the sole purpose of interpretation is not to show the aesthetic qualities of the work and that there may be other legitimate aims of interpretation. It further rejects the communicative argument that literary works, because of their fictional nature, merely imitate illocutionary speech acts, by offering the opposite argument that not all literature is fiction. Finally, it is argued that the fundamental error of some theoretical discussions is generalization and that intentionalism is acceptable. In conclusion, the acceptability and unacceptability of (anti) intentionalism is decided by the age and type of the text, figures of speech and interests of certain interpretive paradigms.
The Slovenian Systems of Versification Bjelčevič, Aleksander
Stephanos. Peer reviewed multilanguage scientific journal,
01/2017, Letnik:
21, Številka:
1
Journal Article
Ketteju je ritem osnovna prvina poezije, zato le redko uporablja prosti verz, kar je v nasprotju z ugotovitvami starejše literarne zgodovine. Obenem je njegov metrum izjemno raznolik. Iz ...tradicionalne poezije in ljudske pesmi je prevzemal vse, kar je bilo neregularno: neregularno silabotoničnost in toničnost, mešanje silabotoničnega in toničnega verza, nečisto rimo. Prav tako je eksperimentiral s silabotoniko: neurejeno je mešal trozložne metrume, urejeno mešal jambe in troheje v lirski poeziji (a ne v epiki kot pesniki 19. stoletja).
Slovene translations of serbian epic folk songs, written in scr. »deseterac« metrum, began in 1832 with the translation of Hasanaginica; this and all the following translations were made in trochaic ...decasyllable. The comparison of four slovene translations (Hasanaginica 1832, Marko Kraljevič i Musa kesedžija 1852, Kraljević Marko ukida svabarinu 1858, Zidanje Ravanice 1889) with serbian original corpus (Stefanović 1992) shows substantial changes in all four rhythmic constants and tendencies of scr. deseterac. These four parameter are: 1) only a slight tendency towards trochaic accentual rhythm (− U− U− U− U− U) up to the 6th syllable; 2) trochaic phrasing: majority of the boundaries between accentual-units (accented word pluc clitics) fall on foot boundaries and very rarely in the middle of the foot; 3) caesura - a compulsary (100 %) accentual-unit boundary after 4th syllable; 4) two zeugmas: third and 4th syllable belong to same accentual-unit; so do 9th and 10th syllable.Slovene trochaic decasyllable is just the opposite: 1) accentuation of strong and weak positions is strongly trochaic; 2) trochaic phrasing is weaker; 3) it has only tendency towards caesrua; 4) the first zevgma is abandoned. – In slovene verse only the accents are promoinent factors of rhythm.
Drugo, ali so in kdaj so lirski subjekt in zenske v Presernovih pesmih resni?ne osebe?5 Misel, da niso, je ze iz Presernovih ?asov. Kidri? (1934/1978: 55) na podlagi pisma ?opovega brata pise: »vsi ...kranjski visokosolci na Dunaju so mislili, da je pe- snikova Lavra imaginarna oseba. ... Akrostih Sonetnega venca ... je torej na vse strani u?inkoval kot bomba«. Neavtobiografske so po Kidri?u (1934/1978: 44-45) npr. saljive romance H?ere svet, U?enec, Dohtar, »da pa je vsaka resna Presernova ljubezenska konfesija vzklila iz misli na neko dolo?eno osebo, o tem ne more biti dvoma.« Sem sodijo Ljubeznjeni soneti, Prva ljubezen, Gazele, Sonetni venec, deset poven?nih sonetov, Julija naj bi bila motiv tudi za Prekop, Neiztrohnjeno srce, Zdra- vilo ljubezni, zensko zvestobo in Ribi?a (Kidri? 1934/1978: 56 -57), po letu 1840 je vsaj tri pesmi napisal eni od sester Podboj (Jerici ali Antoniji), namre? K slovesu, Ukazi, Sila spomina, morda Zgubljeno vero (Kidri? 1934/1978 in Kidri? 1935; Slo- dnjak 1979). »Ali je vplivala na pesnikovo ob?utje samo ena povzro?iteljica ali jih je bilo ve??« Kidri? (1934/1978: 37, 42-46) je za dobo do leta 1833, ki je najpoznejsi mozni Julijin datum, nastel kar nekaj potencialnih Lavr, torej zensk, ki mu ljubezni niso vra?ale (France Preseren je pel le o teh): v ?asovnem zaporedju so to Zalika Dolenc, Kristof birtova Rezika, morda Micika Podboj in Jerica Rotar, od januarja 1832 neka Celov?anka in pa »neznana nam Ljubljan?anka« (tu ni Grad?anke Klunove, saj ga je ta ljubila), Julija in na koncu ena od sester Podboj. Toda v sredis?u presernoslovskega zanimanja je vprasanje, katere pesmi so posve?ene Juliji. (Julija kot najve?ja sloven- ska literarna junakinja ne v Slovenskem biografskem leksikonu, ne v Enciklopediji Slovenije, ne v leksikonu Slovenska knjizevnosta nima svojega gesla.) presernoslovci so npr. o Ljubeznjenih sonetih soglasni, da niso Julijini, nesoglasni pa o Prvi ljube- zni, Strunah, Dohtarju in zlasti o Gazelah, ki so bile objavljene v prilogi Illyrisches Blatt 13. julija 1833, tri mesece po Julijini veliki no?i 1833. Juliji jih pripisujejo zigon 1906, Slodnjak 1951, 1964, 1979 in Paternu 1976, Kidri? pa neki neugotovljivi go- spodi?ni. Za mit o Juliji pa je zazeleno, kot o zigonovih in Puntarjevih prizadevanjih zajedljivo re?e Kidri? (1934/1978: 37, 48), da bi ?im ve? najboljsih pesmi veljalo njej. Odgovor je odvisen od tega, kdaj je kaka pesem nastala oz. bila zasnovana in kdaj se je Preseren zaljubil v Julijo. ?e so bile Gazele zasnovane leta 1832, Preseren pa se je v Julijo zaljubil 1833, potem niso Julijine. Po neavtobiografski razlagi se na velikono?ni 6. april ni zgodilo ni?,6 preseren se je zaljubil ze 1831, letnica 1833 je namig na datum, ko se je zaljubil Petrarka. paTernu (1976: 122, 131) petrarkizem definira tako: »tri temeljne to?ke petrarkisti?ne lirike so zenska ?iste in vzvisene lepote, temeljni odnos do nje je ?as?enje in obozevanje, toda njegova ljubezen ostane neuslisana in nesre?na«; k petrarkizmu sodi se dolo?eno izrazje,7 sama sonetna oblika in do neke mere izmisljena ?ustva (radikalna oblika tega stalis?a je, da Preseren Julije ni resni?no ljubil, ampak si jo je izbral za petrar- kisti?ne potrebe).8 Na te re?i je pomislil ze levstiK (1859/1956: 228): »S Petrarkom se je nas pevec rad primerjal in tudi v tem mu ho?e biti enak, da se je njegovo srce vnelo, ravno ko Petrarkovo, na veliki teden. Ali je bilo to res ali samo izmisljeno, tega ne vemo.« K petrarkisti?ni razlagi 6. aprila se nagibajo: implicitno leveC (1879/1965: 165 pise, da je Juliji pesnil ze 1832), Levstik je nihal, leta 1859 »ne vemo«, leta 1863 pa Presernu ze verjame; nihal je Kidri?, ki je v letih 1925 in 1928 sprejel zigonovo letnico 1831, zavrnil pa njegovo dvodelno razlago soneta9. Za petrarkizem se ogreva slodnjAK (1951, 1964: 222, 1979: 233): »Da je postavil v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto za?etek nesre?ne ljubezni v leto 1833 in ne 1831, si razlagamo s tem, da se je Juliji sele tisto leto javno razodel s priob?itvijo Gazel kot ljubezenske poslanice«. Paternu sicer govori o neresljivosti problema, a se v razlagi Gazel, nastalih 1832, na- giba k sklepu, da so namenjene Juliji (1976: 211-12), in v razlagi soneta Je od vesel'ga ?asa (1977: 33), da gre za petrarkisti?ni topos. zigon (1906) je v sto strani obsirni analizi iz vsebine pesmi, formalne zgradbe oz. arhitektonike, njihovih predelav, postavitve v Poezije, pa iz metaforike in ?ustev sklepal, v?asih pa zgolj predpostavljal, da so dolo?ene pesmi zanesljivo posve?ene Juliji. Tej predpostavki je sledilo raziskovanje korespondence med ljudmi sirsega presernovega kroga in kroga okoli ?belice, da bi ugotovil, kdaj so bile pesmi zasno- vane, poslane v branje urednikom, cenzorjem ipd. S tem je zaljubitev v Julijo datiral v sredino leta 1831. Tako nekatere pesmi, nastale leta 1831, opisujejo se pretekle ljubezni, druge pa ze ljubezen do Julije. Ljubeznjeni soneti iz let 1831-32 opisujejo stare ljubezni do njegovega tridesetega leta (5. sonet govori »ze tridesetem letu prede Parka«), Prva ljubezen in Dohtar naj bi nastali 1831 (ker je bil cenzurni rokopis za ?belico III pripravljen ze konec leta 1831) in opisujeta novo ljubezen, Julijo (»prva ljubezen« ni prva kronolosko, ampak v smislu 'glavna'). Nastanek Gazel datira v leto 183215 in so torej Julijine. Po tej logiki je Preseren Julijo res spoznal ze leta 1831 in ne sele aprila 1833. Toda problemati?ne so pesemske interpretacije: po ?em sklepa, da so pesmi namenjene Juliji? Za Gazele pravi, da so po ?ustvovanju in hrepenenju nedvomno Julijine, ker »res prejasno govori vsa njihova vsebina, ?igave so«, »saj preveva vendar ista ljubezen te Gazele, ki polni Venec«; v 5. Gazeli je verz »de za?ne se leto starat' ze v Serpani«, torej meseca julija; ker pa je mesec pisan z veliko za?e- tnico, se tu ze prvi? pri Presernu pojavi Julijino ime. Opis prvega sre?anja v sonetu Je od vesel'ga ?asa teklo leto je podoben opisu v Prvi ljubezni iz 1831 (ker Preseren tu v opombi citira Petrarkov 3. sonet »Era il giorno«, sklepa, da je Preseren to zensko sre?al v cerkvi), zato je zenska v Prvi ljubezni lahko le Julija. Tudi sestnajstletnica iz pesmi Dohtar, ki je nastala 1831, je Julija, ker ji je 1831 za?elo te?i 16. leto16 in ker ?op kot cenzor pesmi ni sprejel v ?belico III, po zigonovem zato, ker ni hotel, da bi jo Ljubljan?ani opravljali.17
PDF
