UVOD: Glede na trenutne trende lahko pričakujemo, da naj bi eden od dveh fantov in ena od treh deklet današnjih najstnikov do 75. leta starosti zboleli za rakom. Po podatkih državnega programa za ...obvladovanje raka, bi lahko kar 40 % rakov preprečili z zdravim načinom življenja in izogibanjem dejavnikom tveganja, zato bi morali najstniki dobro poznati dejavnike tveganja, da bi v prihodnosti zmanjšali pojavnost te bolezni. NAMEN: Glavni namen naše raziskave je bil ugotoviti, kako dobro najstniki poznajo dejavnike tveganja nastanka raka ter preveriti, ali obstaja razlika v znanju med spoloma ter med različno starimi najstniki. METODE DELA: V raziskavo smo vključili 185 najstnikov, starih med dvanajst in petnajst let (54 % fantov, 46 % deklic), ki so izpolnili mednarodni vprašalnik o poznavanju dejavnikov tveganja nastanka raka. Vprašalnike smo nato prenesli v elektronsko obliko s pomočjo spletnega orodja 1KA, ki nam je omogočil pripravo in tudi delno obdelavo rezultatov. REZULTATI: 58 % učencev skrbi, da bodo zboleli za rakom, pri tem pa med spoloma obstaja bistvena razlika, saj to skrb izraža 74 % deklet in le 44% fantov. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja slovenski najstniki na prvem mestu navajajo kajenje (55 %), na drugem alkohol (24 %), na tretjem sevanje (14 %) in na četrtem nezdravo prehrano (14 %). Med učenci se jih 83 % strinja, da nekatera živila povečajo možnost nastanka raka. Pri vprašanju o številu potrebnih dnevnih porcij sadja in zelenjave je povprečen odgovor 3,5 porcij od priporočenih 5. Večina učencev (69 %) meni, da je rdeče meso dejavnik tveganja za nastanek raka, samo polovica pa ve, da je treba dnevno zaužiti manj kot 5 g soli. Da je vzdrževanje zdrave telesne mase eden najpomembnejših načinov preprečitve raka se strinja 81 % učencev, 85 % pa jih meni, da je telesna dejavnost povezana s preprečevanjem nastanka raka. 87% učencev dobro pozna nevarnost sončenja, prav tako pa dobro opredeljujejo alkohol kot dejavnik tveganja, čeprav jih 74 % ni prepričanih ali imajo vse alkoholne pijače enak učinek. ZAKLJUČKI: V raziskavi smo ugotovili, da najstniki dobro poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka, saj so med najpogostejšimi desetimi dejavniki pravilno opredelili 6,7 dejavnikov, kar je več kot npr. v Veliki Britaniji, kjer so najstniki pravilno opredelili samo 4,4 dejavnikov. Pokazali smo, da med spoloma obstaja razlika v poznavanju dejavnikov pri oceni nevarnosti kajenja in vpliva telesne mase. Izkazalo se je, da med različno starimi otroci ni bistvenih razlik v poznavanju dejavnikov tveganja nastanka raka.
Izhodišča: Na podlagi prehranske obravnave in postavljene diagnoze motnja prehranjenosti ali s prehranjenostjo povezane motnje lahko oblikujemo posamezniku prilagojeni načrt prehranskih ukrepov. Ta ...je nujen, da vzdržujemo ali izboljšamo posameznikovo prehranjenost, pripravijo in izvajajo pa ga bolnik, njegovi bližnji in večstrokovna skupina, ki deluje v okviru različnih organizacijskih oblik ukvarjanja s klinično prehrano. Metode: Skupina 42 slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih zdravstvenih ustanov je oblikovala eksplicitni terminološki dogovor. Osnovnim pojmom s področja prehranske oskrbe in organizacijskih oblik klinične prehrane smo določili slovenski termin in ustrezno terminološko definicijo, pri čemer smo izhajali tako iz strokovne literature področja kot iz jezikoslovne literature. Temelj oblikovanja terminologije so terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo. Rezultati: V prispevku predstavljamo slovenske termine in terminološke definicije načrta prehranskih ukrepov, prehranske podpore in prehranske terapije. Opredelili smo tudi prehransko okolje, diete, paliativno prehrano in oblike hrane ter hranjenja v klinični prehrani. Opisali smo tudi možnosti za organizacijo prehranske oskrbe v zdravstvenih in negovalnih ustanovah. Zaključek: Poenoteno razumevanje osnovnih pojmov s področja prehranske terapije, prehranske podpore in organizacijskih oblik klinične prehrane je nujno za uspešno sporazumevanje med strokovnjaki, poenoteno poučevanje in razvoj ter vključitev organizacijskih oblik klinične prehrane v zdravstveni sistem.
Preeclampsia (PE) is a leading cause of maternal and neonatal morbidity and mortality worldwide. Defects in trophoblast invasion, differentiation of extravillous trophoblasts and spiral artery ...remodeling are key factors in PE development. Currently there are no predictive biomarkers clinically available for PE. Recent technological advancements empowered transcriptome exploration and led to the discovery of numerous non-coding RNA species of which microRNAs (miRNAs) and long non-coding RNAs (lncRNAs) are the most investigated. They are implicated in the regulation of numerous cellular functions, and as such are being extensively explored as potential biomarkers for various diseases. Altered expression of numerous lncRNAs and miRNAs in placenta has been related to pathophysiological processes that occur in preeclampsia. In the following text we offer summary of the latest knowledge of the molecular mechanism by which lnRNAs and miRNAs (focusing on the chromosome 19 miRNA cluster (C19MC)) contribute to pathophysiology of PE development and their potential utility as biomarkers of PE, with special focus on sample selection and techniques for the quantification of lncRNAs and miRNAs in maternal circulation.
Abstract
Saprolegnia parasitica
causes saprolegniosis, a disease responsible for significant economic losses in aquaculture and declines of fish populations in the wild, but the knowledge of its ...distribution and prevalence in the environment is limited. We developed a fast, sensitive and specific
S. parasitica
droplet digital PCR (ddPCR) assay and demonstrated its applicability for the detection and quantification of the pathogen in environmental samples: swab DNA collected from the host (trout skin, surface of eggs) and environmental DNA extracted from water. The developed assay was used to assess how abiotic (i.e. physico-chemical parameters of the water) and biotic (health status of the host) factors influence the
S. parasitica
load in the environment. The pathogen load in water samples was positively correlated with some site-specific abiotic parameters such as electrical conductivity (EC) and calcium, while fluorides were negatively correlated, suggesting that physico-chemical parameters are important for determining
S. parasitica
load in natural waters. Furthermore, skin swabs of injured trout had significantly higher pathogen load than swabs collected from healthy fish, confirming that
S. parasitica
is a widespread opportunistic pathogen. Our results provide new insights into various environmental factors that influence the distribution and abundance of
S. parasitica
.
Izhodišča: Pomembno vlogo pri prehranski obravnavi imata tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled, na podlagi katerega lahko postavimo diagnozo motnje prehranjenosti ali s ...prehranjenostjo povezane motnje. Ocena posameznikovega prehranskega stanja, ki jo pridobimo s prehransko obravnavo, je namreč ključna za načrtovanje učinkovite prehranske oskrbe. Za razvoj področja je pomembno, da so vsi termini, ki se uporabljajo pri kliničnem delu, usklajeni. Taki terminološki dokumenti v mednarodnem prostoru že obstajajo, smiselni pa so tudi za slovenščino in naše okolje.
Metode: Prispevek temelji na eksplicitnem terminološkem dogovoru skupine 42 relevantnih slovenskih strokovnjakov iz 19 slovenskih ustanov. Osnova oblikovanja terminoloških smernic je terminološki dokument Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo, pri čemer so bili upoštevani tudi novejši izsledki klinične prehrane.
Rezultati: Predstavljeni so slovenski termini in terminološke definicije s področja klinične prehrane. Opredeljeni so osnovni pojmi s področja prehranske obravnave, ki je praviloma del medicinske obravnave. Predstavljena sta pojma prehranska ogroženost in presejanje prehranske ogroženosti, ob čemer so navedeni tudi različni presejalni testi za presejanje prehranskih motenj in s prehranjenostjo povezanih stanj. Podrobno so opredeljeni tudi prehranski pregled in njegovi sestavni deli.
Zaključki: Tako presejanje prehranske ogroženosti kot prehranski pregled sta bistvena za diagnostično obravnavo v okviru klinične prehrane, poenoteno razumevanje terminologije pa omogoča primerno prepoznavo patoloških stanj pri bolnikih in pripravo ustreznega načrta prehranskih ukrepov.
Izhodišča: Prehransko stanje posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja. Za učinkovito individualno in multidisciplinarno obravnavo stanj, povezanih s prehranskim stanjem ...posameznika, moramo dobro poznati terminologijo klinične prehrane. Ker je klinična prehrana kot medicinska stroka razvita tudi pri nas, v tujini pa so tovrstni terminološki dokumenti že na voljo, želimo tudi v Sloveniji na podlagi konsenza oblikovati enotno terminologijo.
Metode: Prispevek je osnovan na podlagi eksplicitnega terminološkega dogovora. K sodelovanju smo povabili obsežno skupino relevantnih slovenskih strokovnjakov s kliničnih, predkliničnih in drugih področij, ki so povezana z dejavnostjo klinične prehrane v medicini, pri oblikovanju pa je sodeloval tudi terminolog s področja medicine. Kot izhodišče smo izbrali terminološke smernice Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo ter ob njih upoštevali najnovejša strokovna priporočila za posamezne pojme. Avtorji so bili v stiku prek osebnih srečanj in elektronske pošte. Pri končnem oblikovanju konsenza je sodelovalo 42 avtorjev iz 19 slovenskih ustanov.
Rezultati: Predstavljamo temeljne pojme, terminološke definicije in pripadajoče slovenske termine s področja klinične prehrane. Opredelili smo osnovne motnje prehranjenosti – podhranjenost, prekomerno hranjenost, neravnovesje mikrohranil in sindrom ponovnega hranjenja. Poleg tega smo opredelili tudi s prehranjenostjo povezana stanja – sarkopenijo in krhkost. Osnovne pojme smo podprli s kliničnim kontekstom, v katerem nastopajo.
Zaključki: Poenoteno razumevanje osnovnih patoloških stanj, ki jih obravnava klinična prehrana, je izhodišče za nadaljnji razvoj stroke, poleg tega pa je podlaga tudi za prehransko obravnavo in učinkovito prehransko oskrbo.
New sources of supplementary cementitious materials (SCMs) are needed to meet the future demand. A potential new source of SCM is spent pot lining, a residue from aluminum production. The present ...work showed that the refined aluminosilicate part of spent pot lining (SPL) has a moderate chemical reactivity in a cementitious system measured in the R3 calorimetry test, comparable to commercially used coal fly ash. The reaction of SPL led to the consumption of Ca(OH)2 in a cement paste beyond 7 days after mixing. At 28 and 90 days a significant contribution to strength development was therefore observed, reaching a relative strength, which is similar to composite cements with coal fly ash. At early age a retardation of the cement hydration is caused by the SPL, which should most likely be associated with the presence of trace amounts of NH3. The spent pot lining is also investigated as silica source for autoclaved aerated concrete blocks. The replacement of quartz by spent pot lining did not show an adverse effect on the strength-density relation of the lightweight blocks up to 50 wt% quartz substitution. Overall, spent pot lining can be used in small replacement volumes (30 wt%) as SCM or as replacement of quartz (50 wt%) in autoclaved aerated concrete blocks.
The aim of the study was to examine school belongingness and family support as predictors of bullying behavior and victimization, and the moderating role of students' gender and immigrant background ...in a large representative sample of Slovenian adolescents (N = 1925; 42.50% male). The results indicated that school belongingness significantly predicted both bullying and victimization. Family support did not contribute to the incremental validity beyond school belongingness in predicting victimization. Gender was found to moderate the relationship between school belongingness and both bullying outcomes. The relationship between school belongingness and victimization was stronger for students with an immigrant background.
Review of: Skupnost znanja in inovacij EIT Urbana mobilnost –prijetnejše in bolj trajnostno bivanje v evropskih mestih z uporabo inovativnih rešitev. EIT Urban Mobility (2021) EIT urban mobility ...strategic agenda 2021–2027. Barcelona. Reviewed by: Anja Ilenič, Alenka Mauko Pranjić, Darko Kokot, Ana Mladenovič, Mateja Košir.
PDF
