Unfree Wage Labour Breznik, Maja
Critical sociology,
11/2023, Letnik:
49, Številka:
7-8
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
The article develops the concept of ‘unfree wage labour’ that refers to a situation in which a worker must (temporarily and conditionally) give away possession of his labour power to a third party ...who then sells it to the buyers of labour power. From the perspective of contract freedom and legal equality, it seems irrelevant whether a worker sells his or her labour power to an employer or to an intermediary. However, there is no doubt that labour intermediation increases the economic dependence and social subordination of workers. First, given that the intermediary negotiates with the employer, the worker has a lower ability to influence the terms of employment. Second, given that he or she is a contract worker, they have a lower ability to engage in collective action in the company. Undoubtedly, this worker has significantly lower control over her or his working and living conditions. The question arises whether his or her contract freedom lessened to the extent that we can speak of unfree wage labour.
L?acte constitutif de l?histoire culturelle contemporaine ?tait la coupure
avec les presuppositions ?pist?mologiques et m?thodologiques de l?histoire
?conomique et sociale. Le champ nouveau de ...l?historiographie, rompant avec
?la tradition historiographique?, s?est fond? sur le nouveau ?mat?rialisme?
et sur la th?orie de la r?pr?sentation. Une question inqui?tante cepandant
s?impose: dans quelle mesure les conceptualisations et les m?thodologies de
l?histoire contemporaine ne sont que costumes nouveaux pour vieux
engagements de l?histoire? Le mat?rialisme nouveau ne d?guise-t-il pas la
vieille pratique des historiens de rassembler des ?faits?? La th?orie de la
r?pr?sentation ne d?guise-t-elle pas l?id?e des m?ntalit?s? Si la r?ponse
est affirmatif, il faut poser une nouvelle question: Les grandes luttes dans
le champ de l?histoire ne sont-elles pas des strat?gies d?oubli qui
essaient d?effacer la m?moire de l?historiographie recente et de ses effets
cognitifs?
Konstitutivni cin za savremenu kulturnu istoriju bio je raskid sa
epistemoloskim i metodoloskim pretpostavkama ekonomske i socijalne istorije.
Novo polje istoriografije, raskidajuci sa ?tradicionalnom istoriografijom?,
pronaslo je oslonac u ?novom materijalizmu? i teoriji reprezentacije. Namece
se, medjutim, jedno pitanje koje stvara zabrinutost: u kojoj meri su
konceptulizacije i metodologije savremene istorije samo novo ruho starih
zaloga istorije? Ne krije li novi materijalizam stare prakse istoricara da
prikupljaju ?c?injenice?? Ne krije li teorija reprezentacije ideju
mentaliteta? Ukoliko je odgovor potvrdan, treba postaviti novo pitanje: nisu
li velike borbe koje se odvijaju u polju istorije strategije zaborava kojima
se pokusava izbrisati secanje na skorasnju istoriografiju i posledice koje je
ona imala po spoznaju?
Članek prinaša kartiranje znanstvenih razprav o platformnem delu s poudarkom na njihovih konceptih. Eksplozivna rast platformnega dela je prinesla veliko znanstvenih prispevkov po vsem svetu. V ...pregledu nas je zato zanimalo, kako znanstvenice in znanstveniki obdelujejo svoje »surovo gradivo« in kako oblikujejo svoj »predmet spoznanja«, ko polemizirajo s samopodobo platform kot »tehnoloških podjetij«, ki naj bi bili čisti nasledek avtomatizacije, robotizacije, delitvene ekonomije in četrte industrijske revolucije. Pregled je izluščil pet glavnih konceptov, ključnih za razumevanje dela v na IKT temelječih okoljih: platformni urbanizem, digitalni taylorizem, regulativna arbitraža, planetarni trg dela in heteromatizirano delo. V sklepu predstavljamo odmev teh razprav v družbenih odzivih.
Kampanje proti podizvajalstvu in lažnemu samozaposlovanju med novinarji so opozorile na širjenje oblik dela po pogodbah civilnega prava. Podizvajalstvo smo definirali kot posredno (tristransko) ...najemanje delovne sile (vključno s samozaposleno osebo, ki kot podjetnik najema sebe kot mezdnega delavca) in to obliko zgodovinsko in teoretsko proučili. Rezultati kažejo, prvič, da je bilo posredno najemanje delovne sile pomemben dejavnik pri organiziranju delovnih procesov v zgodovini kapitalizma in je vse bolj pomembno v sodobnosti. Drugič, delavci, ki so vključeni v »podizvajalstvo«, so ločeni ne samo od produkcijskih sredstev, temveč tudi od trga dela, saj imajo dostop do trga dela samo prek »pogodbenikov«. To naposled pomeni, da v kapitalističnem produkcijskem načinu ne obstaja trg dela, temveč obstaja trgovina z delovno silo. V članku zagovarjamo, da koncept »privatnih trgov dela« lahko zaobjame raznovrstnost prekarnih oblik dela med novinarji (kot tudi med drugimi skupinami) in da lahko odpre sodobni problem trgovine z delovno silo.
L’article examine comment les discours politiques et les études universitaires « donnent du sens » au passé socialiste en Slovénie. Tous deux réagissent à la persistance d’attitudes positives à ...l’égard du socialisme dans l’opinion publique.
The article first examines the contrast between popular remembering and the official presentation of Yugoslav socialist past in Slovenia. We examine the discursive patterns in political dignitaries’ ...declarations and reconstruct popular remembering as it emerges from the existing research. We focus on theories that conceptualize positive popular attitudes towards socialist past with the notion of ‘nostalgia’. Following the ways how researchers overcome the difficulties of the ‘Yugonostalgia’ approach, we note that they do not take into account the embeddedness of the positive achievements of socialism into the overall fabric of socialist system. According to our hypothesis, this omission induces the researchers to overestimate the present social and political impact of positive attitudes to socialist past. Furthermore, social struggles in which researchers are engaged seem to raise barriers to scientific practice. This study attempts to contribute to the project of Yugoslav memory studies.
The article examines the links between the evolution of the relationships of both labour/capital and trade unions/membership in post-socialist Slovenia. Research was conducted in three Slovenian ...companies in the recession years 2013-2014. The presentation builds on the concept developed by the Italian Operaism of the “technical” and “political” composition of the labour force. The aim is to apprehend a range of employee positions in the workplace and how they impact political commitments, here expressed through choices concerning trade union membership and activities. The analysis helps us approach the contradictory situation found in the three companies in which all employees benefit from considerable exploitation of certain groups of production and service workers. Our research may be seen as a contribution to discussions and further research on the stratification of workers in a neoliberal context and on the challenges facing trade unions in the setting of growing poverty and precarity.
Povzetek. Namen članka je opredeliti trende in razsežnosti prekarizacije standardnega in nestandardnega
zaposlovanja v Sloveniji med gospodarsko depresijo
in njegovo ponovno ekspanzijo. V literaturi ...so pojmi
(ne)standardno, prekarno in neformalno delo nejasno
definirani in slabo razločeni, zato jih najprej teoretsko začrtamo. Nato analiziramo spreminjanje sestave
delovne sile v obdobju 2005–2019, kakor jo pokaže
statistična analiza longitudinalnih mikropodatkov
iz ankete Aktivno in neaktivno prebivalstvo (SURS).
Ugotavljamo, da je segment prekarnega dela navzoč
tako znotraj standardnega kakor nestandardnega
zaposlovanja, da se prekarnost znotraj nestandardnega dela bržkone povečuje in da se s širjenjem nestandardnega dela povečuje tveganje prekarnega in neformalnega dela.
Namen članka je opredeliti trende in razsežnosti prekarizacije standardnega in nestandardnega zaposlovanja v Sloveniji med gospodarsko depresijo in njegovo ponovno ekspanzijo. V literaturi so pojmi ...(ne)standardno, prekarno in neformalno delo nejasno definirani in slabo razločeni, zato jih najprej teoretsko začrtamo. Nato analiziramo spreminjanje sestave delovne sile v obdobju 2005-2019, kakor jo pokaže statistična analiza longitudinalnih mikropodatkov iz ankete Aktivno in neaktivno prebivalstvo (SURS). Ugotavljamo, da je segment prekarnega dela navzoč tako znotraj standardnega kakor nestandardnega zaposlovanja, da se prekarnost znotraj nestandardnega dela bržkone povečuje in da se s širjenjem nestandardnega dela povečuje tveganje prekarnega in neformalnega dela.
PDF
