Za slikovno predstavitev mentorja pogosto uporabljajo metaforično podobo mostu, kjer je mentor oseba, ki spodbuja drugo osebo, da vzpostavlja refleksijo o svojih izkušnjah, in deluje kot most, prek ...katerega se mentorirani povzpne k novim oblikam znanja in zmožnosti. Osnovni mentorski model je odnos nekoga, ki je bolj izkušen, z nekom, ki je manj izkušen, z namenom, da manj izkušenemu pomaga, da se kot delujoča oseba integrira v okolje (kulturo), ki je lahko profesionalno, lokalno, umetniško ali kultura, povezana s specifičnimi področji. V pričujočem prispevku obravnavamo v duhu časa pozne moderne in učeče se družbe tiste strategije individualnega mentoriranja, ki sovpadajo z zahtevami hitro spreminjajoče se družbene stvarnosti. Predstavljamo analizo podatkov iz polstrukturiranega anketnega vprašalnika, ki je dal pregled nad množičnostjo in oblikami izvajanja individualnega mentorstva na nacionalni ravni v okviru operacije Razvoj in izvajanje novorazvitih programov za usposabljanje strokovnih delavcev v okviru ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport ter Evropskih socialnih skladov, znotraj nje programa Usposabljanje mentorjev za učenje v dvojicah in (e-)mentorstvo na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na podlagi interpretacije podatkov opredeljujemo strategije individualnega mentorstva. V ospredje postavljamo tiste vidike, ki se na prvi pogled lahko zdijo tvegani (primer spodbujanja dihotomij), a prav zato poudarjajo pomen ustvarjalne živosti mentorskega odnosa in ga postavljajo bolj v svet umetnosti kot med obrtne veščine.
V času informacijske revolucije so se dogodile in se dogajajo dramatične spremembe glede na to, kako je informacija pri- dobljena, opisana, opremljena in dostopna raznolikim uporabnikom. Tehnološke ...in sociološke sisteme zbližujejo okoljske spremembe, demografska raznolikost uporabnikov, njihove potrebe in pričakovanja. Ustvarjene so raznovrstne priložnosti, ki jih ni mogoče zanemariti. Knjižničarji in informatiki v vlogi arhitektov informacij se srečujejo s kompleksnimi izzivi, kon- tingencami in medodvisnostmi postmodernega sveta. Prednosti predstavljenih mentalnih modelov strategij ležijo v njihovem potencialu, da omogočijo učinkovito kompleksnost in izziv. Uporabniki informacij se skozi njihovo pragmatičnost vključujejo v žive, miselno provokativne vaje za izdelavo osebnih shem in semantičnih globalnih mrež. Tako iščejo legitimne odgovore na probleme in priložnosti realnega življenja. Učenje z mentalnimi modeli za pozitivne učne izkušnje nemalokrat zahteva sposobnost in prožnost uporabnikov, da se odločijo za sebi lastno in odgovorno pot z velikim številom priložnosti. Razvojne perspektive modelov mentalnih strategij smo utemeljili na novih paradigmah vseživljenjskega izobraževanja.
Vsak dan vidimo, kako nepredvidljiva je prihodnost. Sodobni sociologi današnje družbeno stanje imenujejo "obdobje tekoče moderne", "družba konca gotovosti", "svet brez ligatur". Kakor je to čas ...socialnih in ekonomskih bifurkacij, je to tudi čas priložnosti. Prispevek orisuje družbeno ozadje v kategorijah moderne in postmoderne, posledice katerega so vidne v strukturi šolstva in sodobni človekovi osebnosti. V neskladju med dialektiko kot pragmatiko narativne vednosti in didaktiko znanstvene vednosti, ki je legitimizirana skozi institucionalno mrežo jezikovnih iger, leži vzrok viharja kaotičnih ekonomsko socialnih razmer ter človeka pred zlomom moralnih vrednot. Na holistični strategiji, ki človeka v prvi vrsti razume kot celostno bitje, smo utemeljili vseživljenjsko učenje in izobraževanje kot korekturni model trenutnemu izobraževalnemu sistemu.
The text focuses on certain theoretical and methodological issues of using the biographical method to research the learning of adults in everyday life. It presents the development of the biographical ...method in andragogy and the characteristics of its use in the research of learning. By studying various biographical studies, the authors establish that varied denominations of biographical methods were created, which they link to various professional environments and ways of researching. Some problems in collecting data, taking notes and interpreting narration as well as characteristics of the relationship between the researcher and narrator are presented. Since getting to know the selected phenomena takes place in a reciprocal relationship between the researcher and the narrator, non-verbal communication and pre-linguistic experience, bringing additional challenges to note taking and interpreting, are all important in addition to verbal communicationg.
Intergenerational education has developed as a social practice enabling the education and formation of social networks among individuals, associations and institutions as manifested by the results of ...international action research on intergenerational education in duration of two years. Intergenerational education was introduced in various environments in eight countries, which present eight parallel case studies. Empirical data was collected through qualitative methods. The programmes were analysed with an emphasis on links between educational institutions and their local environment. Conclusions of the research: The study establishes efficiency of intergenerational education as a strategy of education and forging links between the younger and older generation and as a method of developing both pedagogy of dialogue and pedagogy of care. Adapted from the source document.
The text focuses on certain theoretical and methodological issues of using the biographical method to research the learning of adults in everyday life. It presents the development of the biographical ...method in andragogy and the characteristics of its use in the research of learning. By studying various biographical studies, the authors establish that varied denominations of biographical methods were created, which they link to various professional environments and ways of researching. Some problems in collecting data, taking notes and interpreting narration as well as characteristics of the relationship between the researcher and narrator are presented. Since getting to know the selected phenomena takes place in a reciprocal relationship between the researcher and the narrator, non-verbal communication and pre-linguistic experience, bringing additional challenges to note taking and interpreting, are all important in addition to verbal communication. Adapted from the source document.
PDF
