Prevzemanje imenskih prvin iz latinsko-grškega sveta je bilo v slovenski pravopisni tradiciji obravnavano ekskluzivistično, pospremljeno s pogosto nasprotujočimi si napotili splošnim jezikovnim ...uporabnikom, ki so izhajali iz različnih oblik socialnega razlikovanja v družbi, medtem ko je bil občnoimenski fond razmeroma hitro fonetično podomačen. Izjemo predstavljajo posamezni izrazi, ki so v jezikovni skupnosti obravnavani kot prestižni, tj. izobraženski, in jih ohranjamo v citatnih oblikah. Sodobni knjižnojezikovni standard je prav zaradi omenjenih dejavnikov na področju kodifikacije latinsko-grške leksike in imen neenoten. V prispevku bodo predstavljena dosedanja načela slovenjenja ob izbrani skupini besedja ter izkušnje, ki nas bodo spremljale v prihodnje.
Contemporary Slovenian language standardisation includes the revision of the normative guide, a process taking place since 2013 within the Commission on Orthography. This article presents an overview ...of the scientific basis of this process as well as describes the systematic inclusion of different segments of the public in the phase of assessing the suitability of current orthographic rules and formulating new ones. This is due to an awareness that a normative guide can be accepted by the wider language community only through a convergence of differing opinions and codification based on arguments.
Prispevek obravnava nabor najbolj občutljivih načel v jezikovni rabi, ki jih morata uporabnik in uporabnica slovenščine razrešiti, če se želita sporazumevati v skladu z spolno občutljivo rabo jezika ...(dalje SORJ) in s tem povezanimi smernicami OZN in EU. Izhajali bomo iz sedmih dokumentov, ki so za slovenščino nastajali med 1995-2018 in ugotovili, kateri položaji se ponavljajo in jih zato ne moremo prezreti kot »markerjev« SORJ.
Prispevek predstavlja Jezikovno svetovalnico za slovenščino s poudarkom na njenem jubilejnem, desetem letu delovanja. Jezikovno svetovanje je bilo vzpostavljeno kot intervencijska spletna svetovalna ...storitev, danes pa zbirka vprašanj in odgovorov predstavlja za jezikoslovce tudi raziskovalni izziv in samorefleksivni vir za proučevanje jezikovnih zadreg. Vprašanja iz svetovalnice so osnova za problemski pristop k prenovi pravopisnih pravil, ki poteka v okviru Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU.
The article presents the divergence between legal norms and rules of orthography with regard to respect for industrial property. In line with international guidelines, the Slovene Industrial Property ...Act (ZIL-1) endows the owner of industrial property or a brand name with the exclusive right to its use, thus enabling the owner to prohibit its inappropriate use or demand its unmodified use. On the other hand, industrial product names are also linguistic entities, facts submitted to the rules of language use, changeand transformation. Frequently used names begin to be used in forms that differ from the original forms, a phenomenon that is related to the natural modification of the identification function of the original name. If such forms acquire a generic character their syntactic position is changed (they no longer appear as attributives), the initial letteris no longer capitalised (Kalodont > kalodont), and often the forms are phonetically adapted to the borrowing language (Cognac > konjak). As sources of information about the state of language use, language reference works present the names in these newforms. In light of the fact that brand name owners view generic use as illegal, such owners are legally bound to dispute the otherwise authentic representation of language data in language resources. Lexicographers all over the world are faced with lawyers telling lexicographers which form is allowed to be included in the dictionary (Landau 2001:405407). In Slovenia, we are currently dealing with a legal-orthographic dilemma regarding the use of the names Teflon, Aspirin and Cognac.
Prispevek predstavlja izbrane časopisne prispevke in polemične odzive v Slovenskem narodu, skozi katere je razvidno prizadevanje po vzpostavitvi izbrane jezikovne izreke kot sredstva družbenega ...ločevanja. Branje po črki je interpretirano kot družbeni stereotip, ki so ga želeli nekateri meščansko orientirani pisci že v šestdesetih letih 19. stoletja uveljaviti najprej v parlamentarnem diskurzu. Del slovenskega meščanskega sloja se je namreč pri izbiri »svoje« izreke dejansko odločil za tisto, ki se je v največji meri razlikovala od ljudskega govora oziroma govorice, ki je živela med Slovenci nižjega sloja. V časopisu Slovenski narod je bila tematika ustrezne izreke ponovno obujena v letu 1912, ko je Oton Župančič, prvi gledališki »lektor«, zavrnil zahteve po »gledališkem« elkanju, saj ga je označil kot odraz neorganskega razvoja jezika in izumetničenosti. Ob koncu tridesetih let 20. stoletja se - ponovno v Slovenskem narodu - pojavijo težnje po uzakonitvi izreke po črki; tokrat je predlog utemeljen z blagoglasnostjo.
Nova slovnica: kje smo in kam gremo Arhar Holdt, Špela; Ahačič, Kozma; Krapš Vodopivec, Irena ...
Slovenscina 2.0,
12/2018, Letnik:
6, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode ...(ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd. Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
In recent years the subject of feminine forms of surnames has become a topic of a heated debate in Czech and Slovenian society, taking control of public as well as language experts’ attention. While ...in Czech the option for women to choose the “masculine form” of surname is still relatively new and it is possible to have the surname without suffix -ov(á) registered only in specific, well-defined cases; in Slovenian the form of surname (in conjunction with the first name) without -ov(a) has been regarded as a fundamental and formal language principle. However, even in Slovenian the use of the generic masculine forms is called into question in specific occurrences. This paper focuses on different sorts of divergences in approaches to feminine forms of surnames in the Czech and Slovenian language system. They will be exam¬ined both in the statements of linguists (including the state of codification) and in the lay-persons attitudes (including feminist approach to language). As a valuable source for lay-persons attitudes are being used the databases of inquiries of the Czech and Slovenian language counselling services. Comparing the situation in related languages shows probable trends in feminine forms of Czech and Slovenian surnames. Being in close contact with language users is crucial for the detection and accurate description of any linguistic phenomenon in usage and its explanation in language handbooks. Therefore, this paper also highlights the importance of language counselling services.
PDF
