•Agricultural intensification causes a generalized land use pattern.•The new (2023–2027) CAP and the EU Green Deal support biodiversity preservation.•Small woody landscape feature (SWLF) restoration ...can improve biodiversity.•Suitable SWLF preservation/restoration areas were detected with GIS-based modelling.•A SDSS can help bypass existing gaps in SWLF-targeted CAP measure implementation.
Years of agricultural intensification across Europe’s plains, valleys and hills had left behind a more or less generalized land use pattern dominated by profitable land cover types. Small landscape features with no direct (financial) benefit to the farmer, have been, in many cases, removed and converted to arable land. This study investigates the possibilities to integrate small woody landscape features (SWLF) into the new (2023–2027) CAP measures, which are in conjunction with the EU Green Deal ambitions and support biodiversity preservation in agroecosystems. A spatial SWLF preservation/restoration algorithm, based on the most recent European (SWF2018) and improved national level (SWLF2015) status databases, was developed and then applied to identify priority SWLF management regions and areas in Slovenia. In addition, a self-standing (LPIS independent) information, monitoring and decision support system has been designed for a target priority area (Goričko) in different spatial scales (from regional, 1 km, 300 m, AH to parcel level) to bypass existing gaps in SWLF-targeted CAP measure implementation strategies in Slovenia. Such results are urgently needed across all European countries to easier, faster and better realize CAP national strategic plans.
Marine phanerogams are considered biological sentinels or indicators since any modification in seagrass meadow distribution and coverage signals negative changes in the marine environment. In recent ...decades, seagrass meadows have undergone global losses at accelerating rates, and almost one-third of their coverage has disappeared globally. This study focused on the dynamics of seagrass meadows in the northern Adriatic Sea, which is one of the most anthropogenically affected areas in the Mediterranean Sea. Seagrass distribution data and remote sensing products were utilized to identify the stable and dynamic parts of the seagrass ecosystem. Different seagrass species could not be distinguished with the Sentinel-2 (BOA) satellite image. However, results revealed a generally stable seagrass meadow (283.5 Ha) but, on the other hand, a stochastic behavior in seagrass meadow retraction (90.8 Ha) linked to local environmental processes associated with anthropogenic activities or climate change. If systemized, this proposed approach to monitoring seagrass meadow dynamics could be developed as a spatial decision support system for the entire Mediterranean basin. Such a tool could serve as a key element for decision makers in marine protected areas and would potentially support more effective conservation and management actions in these highly productive and important environments.
After mosquitoes, ticks are the most important vectors of infectious diseases. They play an important role in public health. In recent decades, we discovered new tick-borne diseases; additionally, ...those that are already known are spreading to new areas because of climate change. Slovenia is an endemic region for Lyme borreliosis and one of the countries with the highest incidence of this disease on a global scale. Thus, the spatial pattern of Slovenian Lyme borreliosis prevalence was modelled with 246 indicators and transformed into 24 uncorrelated predictor variables that were applied in geographically weighted regression and regression tree algorithms. The projected potential shifts in Lyme borreliosis foci by 2050 and 2070 were calculated according to the RCP8.5 climate scenario. These results were further applied to developing a Slovenian Lyme borreliosis infection risk map, which could be used as a preventive decision support system.
The human population is increasing. The ongoing urbanization process, in conjunction with climate change, is causing larger environmental footprints. Consequently, quality of life in urban systems ...worldwide is under immense pressure. Here, the seasonal characteristics of Maribor’s urban thermal environment were studied from the perspectives of surface urban heat island (SUHI) and urban heat island (UHI) A remote sensing thermal imagery time series and in-situ measurements (stationary and mobile) were combined with select geospatial predictor variables to model this atmospheric phenomenon in its most intensive season (summer). Finally, CMIP6 climate change scenarios and models were considered, to predict future UHI intensity. Results indicate that Maribor’s UHI intensity maximum shifted from winter to spring and summer. The implemented generalized additive model (GAM) underestimates UHI intensity in some built-up parts of the study area and overestimates UHI intensity in green vegetated areas. However, by the end of the century, UHI magnitude could increase by more than 60% in the southern industrial part of the city. Such studies are of particular concern, in regards to the increasing frequency of heat waves due to climate change, which further increases the (already present) heat stress in cities across the globe.
Evropa ima v svetovnem merilu najgostejšo mrežo zavarovanih območij. Seveda ta območja niso nič manj pod vplivov podnebnih sprememb v primerjavi z ostalimi. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da so napovedi ...glede ohranjanja podnebne primernosti za vrste evropskega pomena v nekaterih Natura 2000 območjih po Evropi, v primerjavi z nezavarovanimi območji, celo slabše. Z vidika Slovenije bodo podnebnim spremembam v drugi polovici tega stoletja, po trenutnih napovedih, tako najbolj izpostavljene živalske in rastlinski vrste v omrežju Natura 2000 submediteranske in subpanonske regije. Bolj stabilne podnebne razmere bodo v višje ležečih predelih države. Tovrstne študije, ki ponujajo objektivno oceno vpliva podnebnih sprememb v prostoru, so še kako pomembne za upravljavce in odločevalce v zavarovanih območjih, da lahko pripravljajo in potencialno realizirajo omilitvene ukrepe na ustreznih ranljivih površinah.
Klopi imajo, kot vektorji nalezljivihbolezni, pomembno vlogo pri ogrožanju javnega zdravja.Slovenija jepo registrirani incidenci klopnega meningoencefalitisa (KME) v svetovnem vrhu.Obravnavano ...bolezen prenaša vrsta gozdni klop (Ixodes ricinus). Abundanca in prostorska razširjenost gozdnihklopov je močno odvisna od biotskih in abiotskih dejavnikov. Posledično na prostorski odtis bolezni KME vplivajo tudi podnebne spremembe. Z implementacijo modelov regresijskih dreves in geografsko obtežene multiple regresije ter 246 prediktorskih spremenljivk razlagamo obstoječi (trenutne podnebne razmere) in bodoči (časovno okno 2070 in toplogredni scenarij RCP 8.5) vzorec žarišč bolezni KME na nivoju slovenskih občin. Kot končni produkt raziskave je izdelana še trenutna in bodoča ocena tveganja za okužbos KME na kilometrski mreži. Tovrstni rezultat lahko služi kot podporni prostorski informacijski sistem za obveščanje in preprečevanje okužbe z KME.
A specimen of a sixgill bluntnose shark, Hexanchus griseus (Bonnaterre, 1788), was caught 1.5 NM north of Cape Ronek (Izola, Slovenia) in a fishing net for large-sized flatfish (such as turbot) on 28 ...January 2018. Three other older cases of catch of sixgill bluntnose sharks were recorded in Slovenia and the Gulf of Trieste. Among these, the finding of the specimen in the Lagoon of Marano and Grado is unusual although there are reported cases of sixgill bluntnose sharks in rivers. An analysis of the available data on the bluntnose sixgill shark in the Adriatic Sea, obtained from different published papers, social media and other sources, was done to understand whether the occurrence of H. griseus in the northern Adriatic differs from other parts. A generalised linear model (GLM) approach revealed that larger specimens are more frequently sighted across the Adriatic Sea, while in the Northern Adriatic part, significantly smaller specimens (juveniles) were recorded in comparison to the Central and Southern parts. It seems that the bluntnose sixgill shark is not in conjunction with a common large shark decreasing trend across the whole Mediterranean Sea.
Primjerak volonje Hexanchus griseus (Bonnaterre, 1788), ulovljen je 28. siječnja 2018. 1,5 NM sjeverno od rta Ronek (Izola, Slovenija) u mrežu za lov na velike plosnate ribe (kao što su plosnatice). Još dva prethodna slučaja ulova volonje zabilježena su u Sloveniji i Tršćanskom zaljevu. Među njima, neobičan je pronalazak primjerka u lagunama Marano i Grado, iako postoje prijavljeni ulovi volonje u rijekama. Učinjena je analiza dostupnih podataka o volonji u Jadranskom moru, dobivenih iz različitih objavljenih radova, društvenih mreža i drugih izvora, kako bi se ustanovilo razlikuje li se pojava H. griseusa u sjevernom Jadranu od ostalih dijelova. Pristup generaliziranog linearnog modela (GLM) otkrio je da se veći primjerci češće viđaju diljem Jadranskog mora, dok su u sjevernom dijelu Jadrana zabilježeni znatno manji primjerci (mladi) u odnosu na srednji i južni dio. Čini se da volonja nije povezan s uobičajenim trendom smanjenja broja velikih morskih pasa u cijelom Sredozemnom moru.
Zagotavljanje zadostne produktivnosti je gonilo gospodarskega razvoja. Le-ta pa v prostoru s časom pušča značilen odtis zaradi različnih gospodarskih sistemov, ki so posledica različnih političnih ...ideologij. Za oceno vpliva politično-gospodarskih sistemov na prostor potrebujemo njegovo »inicialno stanje«: homogeno kulturno krajino, ki si jo delijo države z različnimi politično-gospodarskimi sistemi. Trideželni park Goričko-Raab-Örség predstavlja idealen poligon za tovrstne primerjave. V prispevku tako na tem območju uporabljamo časovno vrsto več-spektralnih podob satelita LANDSAT, ki omogoča analizo jakosti in smeri prostorskih sprememb. Rezultati kažejo na značilne razlike v obeh kazalcih, tako med državami (oziroma politično-gospodarskimi sistemi), kot med časovnimi intervali (1984-1992, 1992-2007, 2007-2020) kljub dejstvu, da po končanem obdobju jugoslovanskega socialističnega sistema in realsocializma na Madžarskem na obravnavanem območju ni bilo korenitih sprememb v rabi ali lastništvu zemljišč.osebna dodana vrednost raziskave je v prenosljivosti metodološkega pristopa, ki je uporaben praktično na vseh obmejnih območjih, ki si delijo poprej homogeno kulturno krajino.
Pojav mestnega toplotnega otoka (MTO) je posledica antropogenega spreminjanja prostora ter lokalnih podnebnih razmer. Večina študij o MTO obravnava velika metropolitanska območja. Podatki kažejo da ...je jakost pojava MTO lahko velika tudi v malih urbanih sistemih. V študiji smo se osredotočili na jakost pojava MTO v luči povprečnih, maksimalnih in minimalnih dnevnih temperatur zraka v različnih vremenskih tipih po sezonah v mestu Ljutomer. Ob anticiklonalni ali advektivni zračni cirkulaciji, predvsem v poletnih mesecih, je jakost MTO v Ljutomeru primerljiva srednjim in velikim urbanim sistemom (tudi do 8°C). Rezultati študije so še posebej zaskrbljujoči z vidika vse pogostejših vročinskih valov kot posledice podnebnih sprememb, ki še dodatno povečujejo, že tako prisotni, toplotni stres v mestih.
Dandanes več kot polovica ljudi živi v ubranih sistemih. Posledično se širijo pozidane površine, ki s svojimi lastnostmi ustvarjajo učinek mestnega toplotnega otoka, ki velja za enega izmed najbolj ...značilnih pojavov urbane gradnje in antropogenih aktivnosti. Pojav se zaradi globalnih podnebnih sprememb značilno krepi, kar dodatno vpliva na psihološko in fiziološko stanje ranljivih skupin ljudi. Njegovi vplivi segajo tudi na področje gospodarstva, še zlasti na porabo energije v mestih. Za uspešno načrtovanje omilitvenih in prilagoditvenih ukrepov, planiranje urbane zasnove ter trajnostni razvoj mest, so ključnega pomena analitične študije pojava mestnega toplotnega otoka, pri katerih se uporablja kombinacija podatkov in-situ meritev in podob daljinskega zaznavanja. Pri uporabi slednjih smo pogosto omejeni s prostorsko ločljivostjo termičnih kanalov.