This monograph deals with theoretical and historical aspects of the position of the writer in Slovenia from the end of 18th century, when literature started to differentiate itself from other systems ...and form an autonomous social system, to the situation in which the writer finds himself at the beginning of the 21st century.
Slovensko literarnoznanstveno javnost je poleti razveselila novica, da se je monografija Great Immortality, ki sta jo uredila Marijan Dović in Jón Karl Helgason in je izšla leta 2019 kot 18. zvezek ...zbirke National Cultivation of Culture, pod katero se podpisuje znameniti nizozemski komparativist Joep Leerssen, uvrstila med štiri finaliste za evropsko komparativistično nagrado ESCL – Excellence Award for Collaborative Research. Vse štiri finaliste, izbrane izmed devetnajstih nominiranih knjig z različnih koncev Evrope, so 17. septembra 2021 predstavili na virtualni okrogli mizi, na kateri je mednarodna žirija ESCL (European Society of Comparative Literature) slednjič presodila, da si prestižno nagrado zasluži prav knjiga v uredništvu slovenskega in islandskega komparativista. Nagrada ne pomeni le priznanja urednikoma, temveč tudi avtorjem posameznih prispevkov – med dvajseterico sodelujočih pa najdemo kar sedem slovenskih avtorjev (poleg Dovića še Bojan Baskar, Jernej Habjan, Andraž Jež, Marko Juvan, Alenka Koron in Luka Vidmar). Dragocena je tudi zato, ker v nasprotju z običajno prakso v prvi vrsti spodbuja presežne kolektivne znanstvene projekte in obenem opozarja na vse prevečkrat spregledano vlogo urednikov. – Za urednika nagrajene publikacije, dr. Marijana Dovića, višjega znanstvenega sodelavca in izrednega profesorja na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ter dr. Jóna Karla Helgasona, rednega profesorja na Fakulteti za islandske in komparativne kulturne študije na Univerzi v Islandiji, to ni prvo skupno sodelovanje. Skupaj sta namreč napisala monografijo National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe, ki je izšla leta 2017 pri založbi Brill, prav tako v zbirki National Cultivation of Culture. S kanonizacijo, literarnim kanonom in kulturnimi svetniki se Dović ukvarja že vrsto let. Če se je v delu Prešeren po Prešernu (2017 – monografija je mdr. leta 2018 pristala tudi v finalnem izboru za priznanje Antona Ocvirka) posvetil posmrtnemu življenju pesnika, ki je najtrdneje zasidran v slovensko kulturno zavest in je bil prvi ter obenem zadnji slovenski literat, zaradi katerega je leta 1905 prišlo na odkritje njegovega spomenika okrog 20.000 ljudi, je Dović torišče svojega znanstvenega zanimanja v komparativistični maniri hkrati usmeril na celotno Evropo. V številnih projektih, ki jih je vodil, ter publikacijah, pri katerih je deloval kot urednik – ob že omenjenih dveh velja omeniti vsaj še zbornik Kulturni svetniki in kanonizacija (2016), v katerem je sodelovalo dvajset večinoma slovenskih raziskovalk in raziskovalcev – je Dović deloval po eni strani kot spiritus agens, ki mu je na račun skupnega cilja uspelo povezati tudi zelo heterogene raziskovalce, po drugi strani pa mu je inovativna znanstvena spoznanja vedno znova uspelo prenesti tudi med tako zaželeno »zainteresirano javnost«: na kulturne strani časopisov, na radio, na okrogle mize izven znanstveno-raziskovalnih centrov, pa tudi na družbena omrežja. Z Jónom Karlom Helgasonom, ki se primarno ukvarja z islandsko kulturno zgodovino dvajsetega stoletja in recepcijo islandske srednjeveške književnosti, v zadnjih desetih letih pa se je intenzivno posvečal predvsem fenomenu kanonizacije ter s svojimi raziskavami vedno znova presegal ozko začrtane znanstvene sfere, ju med drugim druži ljubezen do džeza. Z njima smo se pogovarjali mesec dni po prejemu nagrade.
Razprava obravnava omrežje spomenikov oz. spominskih obeležij slovenske literarne kulture, ki se je začelo oblikovati sredi 19. stoletja in je do danes močno zaznamovalo kulturno pokrajino slovenskih ...ozemelj. V prvem delu so nakazani zgodovinski vidiki nastajanja takšnih mrež, ki jih je mogoče razumeti kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora, povezano s kanonizacijo peščice vélikih "kulturnih svetnikov" in množice manjših slovstvenih veljakov. V nadaljevanju so komentirani delni rezultati projekta GIS kartiranja slovenskih literarnih spomenikov, njegove metodološke zagate ter možni prispevki k boljšemu razumevanju prostorov slovenskega slovstva.
In the last decades of the twentieth century, it became increasingly clear that the writing of national literary histories in the past was not only one of the main vehicles for the formation and ...dissemination of national literary canons – as one of its most manifest consequences – but that this also had other functions. One of the answers to the question of the role of literary historiography in various European regions, be it “in West or East, in great or small cultures,”1 is obviously related to the fact that national literary histories, even when applying the facets of the comparative approach, served as an instrument of cultural nationalism, the overall ideological matrix that strongly determined European literary cultures, especially in the nineteenth and twentieth centuries (cf. Leersen 2006). Facing the growing corpus of knowledge about the dynamics of national movements in Europe, many literary scholars insisted on a selfreflective, critical revaluation of the disciplinary past and on moving beyond the prevailing national(ist) orientation.
Razprava poveže hister razvoj literarne proze v drugi polovici 19. stoletja s sočasnim natajanjem omrežja medijev: založb, časopisov in literarnih revij. Šele mediji so omogočili zadostne strukturne ...možnosti objavljanja in delovanja v različnih vlogah literarnega sistema. Razvoj je prikazan ob primeru enega vodilnih pripovednikov tega obdobja, Josipa Jurčiča.
Razprava pregledno prikaže teoretična izhodišča za empirično in sistemsko preučevanje literature, kakršna je oblikovala skupina znanstvenikov okrog J. Schmidta, pa tudi nekatere tipične praktične ...dosežke empirične literarne znanosti (ELZ), predvsem v zvezi z nizozemsko sociološko empirično šolo. S prikazom izhodišč ELZ za analizo literarnega sistema želi omejiti možnosti na njeno pavšalno in neustrezno recepcijo pri nas. Na koncu sledi še kratek pregled slovenske recepcije ELZ ponuja slovenski vedi, ter problematike interpretacije v nenem okviru.
V prispevku se lotim nepreverjenih, a trdovratnih govoric o Podbevškovem plagiatorstvu. Pri tem dopolnim vidike klasične primerjalne analize Podbevškovih in Cvelbarjevih del z nekaterimi dostopnimi ...preštevnimi preskusi in s kombinacijo obeh pristopov domnevo dokaj zanesljivo ovržem. Na koncu se dotaknem še nekaterih splošnejših vidikov in perspektiv analize avtorstva.
Intro Helgason, Jón Karl; Dović, Marijan
National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe,
2016, Letnik:
12
Book Chapter
PART 1 Towards a Theory of Cultural Sainthood Helgason, Jón Karl; Dović, Marijan
National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe,
2016, Letnik:
12
Book Chapter
PDF
