The media landscape of the Habsburg Monarchy in the pre-March period was relatively meagre. In Carniola and other Austrian crownlands with a Slovenian population, the opportunities for literary ...development were limited: this is well evidenced by the ban on the publication of
Slavinja
in mid-1820 as well as by the many conflicts
Krajnska čbelica
(‘The Carniolan Bee’) had with censorship in the early 1830s. The modesty of literary activity in Slovenia at this time is often related to the low level of education and literacy among the population, discontinuity in the development of literary culture, and the general underdevelopment of the emerging Slovenian literary and media systems. However, imperial censorship also decisively contributed to this state of affairs. This article therefore outlines the functioning of the pre-March censorship apparatus at the state and local levels, showing how the censorship office in Vienna (headed by the count Josef Sedlnitzky) systematically blocked attempts to establish Slovenian-language periodicals (
Slavinja
,
Slovenske novice
‘Slovenian News’ with its supplement
Zora
‘The Dawn’, and
Ilirske novice
‘Illyrian News’ with its supplement
Ilirski Merkur
‘The Illyrian Mercury’) and how local factors were involved in these processes. It is argued that the power to ban a newspaper had a much stronger impact on the Slovenian press than the activities of local or state censorship. In particular, the long struggle to establish
Kmetijske in rokodelske novice
(‘Agricultural and Handicraft News’) between 1838 and 1843 testifies to the early tendency of the imperial censorship apparatus to block the respective national(ist) agendas.
Zaceli bi lahko z dejstvom, da v bogati zgodovini revije skorajda ni preglednih prispevkov, ki bi se ozirali nazaj na prehojeno pot in skusali popisati, ce ze ne ovrednotiti pretekle dosezke - edina ...izjema tu sta »Bibliografsko kazalo Primerjalne knjizevnosti« v prvi stevilki iz leta 1988, ki zajame dosezke prvega desetletja, in lapidaren zapis »Dvajset let revije Primerjalna kn/ijemost«, ki ga je ob koncu svojega dolgoletnega urednikovanja v drugi stevilki revije leta 1997 objavil Darko Dolinar. Ta je uvedla niz posebnih stevilk, ki so jih urejali gostujoci uredniki ali urednice in so bile dosledno dvojezicne: vse razprave (obicajno med 8 in 11) so bile objav- ljene v slovenscini in anglescini. V to smer gre potemtakem tudi sklep, ki ga je urednistvo sprejelo glede jezikovne politike revije (in sicer po tem, ko smo poskusili s cisto angleskimi izdajami in izdajami, ki so bile v celoti dvojezicne): slovenski avtorji naj razprave objavljajo v slovenscini, tuji pac v anglescini (oz. le izjemoma v kaksnem drugem jeziku), razmerje obeh pa bo urednistvo skusalo uravnoteziti.
The article deals with the art of improvisation in literature and music. With reference to two highly elaborate contemporary forms of improvisation - poetry of Basque bertsolaris and jazz - it ...explores the possibilities for comparing the improvisational practices within the two artistic disciplines.
This paper center-stages the canonization of two key figures of Slovenian poetry, each of the early nineteenth century: Valentin Vodnik and France Prešeren, and the placement of their statues in the ...public space of Ljubljana, capital of the Habsburg province of Carniola. Late in the nineteenth century, monuments to “cultural saints” became an important symbolic battlefield for the Slovenian national movement, striving for greater cultural and political autonomy. More broadly understood, Ljubljana turns out to be a paradigmatic example of how the literal battle for the nationalization of the city was fought through the occupation of public space by statues of “great men of literature.” The struggle, then, adopts semiotic significance. The Carniolan capital would eventually become a spiritual metropolis of “Slovenedom,” densely sown with far-reaching monumental symbols.
Fran Maselj - Podlimbarski je v Gospodinu Franju (1913) kritično naslikal razmere v okupirani Bosni. Roman je po začetku vojne ljubljansko sodstvo zapieniło in odredilo uničenje naklade, češ da avtor ...hujska zoper avstrijsko oblast. Slovenska matica je bila razpuščena, njeno premoženje pa zaplenjeno. Hude sankcije so zadele tudi Maslja, kije marca 1915 izgubil čin stolnika inje bil jūnija 1916 kot »veleizdajnik« izgnan v Pulkau, kjer je umri septembra 1917. Razprava analizira Masljevo tragično zgodbo in razloge za njegovo preganjanje.
This article presents a new framework for studying the canonization of "cultural saints." The framework is devised as a tool for systematically dealing with various cases of canonized artists, but ...fits especially well with the "national poets" and other writers celebrated and canonized in Europe during the (long) nineteenth century. It is derived from the distinction among the a) canonical "potentials" inherent in the candidate's biography and works wtae), canonization in the narrow sense, which mosdy relates to the posthumous "afterlife" - distinguishing between b) the more static inventio and c) the dynamic-perpetual cultus - and d) the implications (or consequences) of the entire process for broader society (virtutes). After initial remarks regarding the proposed concepts of cultural saints and canonization, key elements of the framework are discussed in the central part of the paper. The conclusion outlines opportunities for future research. PUBLICATION ABSTRACT
Razprava obravnava literarno ustvarjanje Andreja Šusterja - Drabosnjaka (1768-1825) in njegov ne povsem pojašnjeni konflikt z oblastmi v začetku 19. stoletja, ki je koroškega bukovnika močno prizadel ...tako gmotno kot ustvarjalno. Izkaže se, da je Drabosnjak utegnil biti za cenzuro problematičen, ker je prevajal in razpečeval prepovedane ali nezaželene knjige, še zlasti pa bi znala biti sporna kritična mesta v njegovih ilegalno tiskanih brošurah Svovenji obace in Latania.
V tern oziru je posebej zanirnivo Lahovo razrn is anje 0 nacionalnern pesniku. Ivan Lah z zanirnanjern in celo presenecenjern ugotavlja, da Cehi leta 1905 taksnega pesnika se nirnajo, kajti »ako ...danes vprasas Ceha, kateri je najvecji ceSki pesnik, dobis razlicne odgovore« (368). Vprasanje lahko zastavi Ie nekdo, ki koncept )majveejega pesnika« oz. kandidata, ki se konceptu prilega, ze ima; torej nekdo, ki ze od Stritarja naprej dobro ve, kdo je )mjegov« Puskin, Dante, Racine ali Mickiewicz (prim. S1RITAR 1866: 48). Slovenci sicer vee verno 0 Kolhirju, Celakovskem ali Erbnu, ugotavlja Lah, pa vendar je 1'v1acha na dobri poti, da koncno zasije v polnern sijaju, kajti »zgodi se v svetovni knjizevnosti, da se prikaze talent, kotrneteor zasije, razsvetli tern 0 in izgine ... « (LAH 1905: 368). Iu bi bilo seveda mogoee pomisliti, da so Cehi svoj meteorski talent »svetovne knjizevnosti« prepoznavali z neko zarnudo ali nelagodj ern , kije bdkone povezano z dejstvorn, da Macha ni nacionalist. Sele ko je bilo Machovo kratko in silovito zivljenje, ki se je koncalo z obveznirn trpljenjern in zrtvovanjern, rnozno interpretirati kot rnucenistvo za narodno stvar, se je odprl prostor za prevrednotenje J\!ache in njegov (zapozneli) naskok na eeski Parnas. Se vee, da bi Cehi odkrili svojega nacionalnega pesnika, se je rnoral- podobno kot v slovenskern prostoru - zgoditi preobrat v vrednotenju; zasuk od nacionalizrna k esteticizrnu? Na ta zasuk je utegnilo vplivati dejstvo, da je institut nacionalnega pesnika nastal tudi kot refieks na oblikovanje (asimetriene) svetovne knjizevnosti; kandidati torej rnorajo zadostiti rnerilorn univerzalne (estetske) primerljivosti, ne pa Ie lokalnim (prim. Nemoianu 2002). 29. avgust 1834 Sla sva zarana. Krasna pokrajina. Najlepsa na poti v okolici Ljubljane. Drugi Dllllajean. Ljubljanski grad. Neurnanna sva sreeala. Moravci so se oglasali. Gozdie pred mestom. Sla sva na policijo. Sami Cehi. Knjige kupovala. Gospod profesor. Sla sva h g. dokt. Presernu. Gospod doktor Krobath. Povabilo. Dobila sva knjige. Kupila sva. Iskala sobo. Nazaraer. Crni orel, Nro. 5. Kaffehaus pred Theatrom. Promenada. Na deski pise: »Zur Bequemlichkeit der Spazierenden wird gebeten, das Begriissen durch Abnehmen des Hutes zu beseitigen.« Gospod Preseren in gospod Brallller prisla v kavarno po naju. Draga kava za 20 kr. Sli smo na rake. Med tern smo pili vino injedli kruh. Nato sta prisla g. dr. Crobath in g. dr. Toman. Tako smo bili sami juristi. Jedli smo seulm. Nato dvakrat neizrnerno velike rake. 4 sem moral pojesti. Nato prazen krap. Prevajali smo Kollarja. Nato je prislo drago vino v zapeeatenih steklenicah. Govorilo se je 0 profesorju Vodniku. Kako so rezali speh. Plaeevali vnaprej. Nato 0 Kopitarju. Presernov sonet 0 njem. ABCKrieg. Nato je bilo govora 0 Koroscih. 0 Slaviji. Vzklikali smo: Naj zivijo Slovani. Nato se je pelo. G. Toman je bil zelo druZaben. Poljub. Gospod Preseren je skakal. Kje jih imate Nemci. In nato se vee: Ze dolgo nismo Ipili gal itd. Gospod Tomanje tolkel po mizi in pogosto potegnil; krieali z nami: Ze je cas itd. Bliskale so se oei. Na yes glas. Vabilo na skrivno mesto za naslednji dan. Sli scat. Strobach lezal na eelu mize. Peljali so nas domov. Mene gospod doktor Crobath. Opotekal sem se. Kako smo prisli domov, ne vern. Gospod Preseren in Toman sta postavila skupaj postelje. Strahovit truse. Hotela metati stole. ZmerjaJ svinja itd Bolezen. VaJjal se v tern. Ni vedel, da me je grozno pokozIa1. Tarnanj e. Spominek. Note k sonetu. Zapelj evanja se je bala. Borko se je v jubilejnem leta tudi sam odpravil na Cesko, od koder je lahko iz prve roke porocal 0 stanju »rnachovskega kulta«. Izraza si ni izrnislil Borko; uporabil ga je ie Bohuslav Brouk v znamenitem eseju Machov kult iz leta 1936, ki se zacenja z udarno izjavo: »Obicajni ljudje, negotovi zaradi obcutka rnanjvrednosti, potrebujejo idole, ki bi se jim klanjali« (BROUK 1936: 77),14 nadaljuje pa se s pronicljivo neizprosnirn srneSenjern varuhov in prornotorjev Machovega kulta, ki jim Brouk °Cita parazitiranje in uzurpacijo Machove urnetniske genialnosti za nacionalisticne narnene. Borko do kulta ni zavzel Broukovega kriticnega stalisca, ki je ceskernu zagovorniku psihoanalize in nadrealizrna nakopalo sodni spor s Karlorn Janskim zaradi ialitve easti in obrekovanja (prim. VASAK 2007: 107-11), temvee se je z vsem iarom prikljuCil nacionalistieni evforiji. V Jutru je tako 10. junija 1936 v elanku Romanje na grob K. H. Mache poroeal 0 treh velikih stoletnih razstavah (»velika razstava v rnestu Machove srnrti, Litorneficah, dalje razstava v praskern Narodnern rnuzeju, ki je zbrala predvsern slovstvene dokurnente, in razstava v osrednji knjiznici rnesta Prage, ki je posvecena pesnikovi ikonografiji in njegovernu vplivu na likovno umetnost«), 0 celi vrsti novih izdaj Machovega dela (»prav te dni se je pojavila na knjiZnern trgu stota izdaja 'Maja'«), rned njirni tudi razkosna izdaja v podobi rnisala, kije izsla Ie v 36. izvodih, ter celo )>unikatno ilustrirano izdajo, ki jo je dal natisniti neki tovarnar kot bozicno darilo svoji zeni« (BORKO 1936c: 4). Pisal je tudi 0 poplavi novih publikacij, med njimi 0 izdajah zbranega dela, monografiji o Machovem liku Miroslava Novotnega ter Albumu K. H. Machy z uvodom prof Arneja Novaka. Po drugi svetovni vojni je bilo neposredno slovensko zanirnanje za Macho rnanj opazno. Ljubljanska prigoda iz leta 1834 je ohranila svoje mesto v analih literarne zgodovine, vendar je - ob odsotnosti novih razkritij - prejsnja raziskovalna zagrizenost °Citno popustila. V knjigi 0 vezeh rned slovensko in ceSko drama Dusan Dusan MORAVEC ornenja »intirnen spornin« na srecanje dveh velikanov v praskern literarnem arhivu, namrec Presernov portret in podobo Ljubljane (MORAVEC 1963: 19). Forrnulacija zbuja vtis, da gre za nekaj novega, toda v resnici je obisk strahovskega literarnega arhiva razkril, da ~re za naplavine poznejsih rodoljubnih izrnenjav.18 Tako razen Presernovega pisrna Celakovskernu in J'v1achovega popotnega dnevnika ni drugih dokurnentov 0 neposrednih stikih rned pesnikorna. 19 Machova poezija, ze dotlej razmeroma dobro predstavljena v slovenskih prevodih, je leta 1970 dozivela se vkljuCitev v elitno zbirko Lirika, za katero je izbor, nov prevod in studijo prispeval Dusan Ludvik; po Lahu (1911, 1922) in Debeljaku (1939) se je torej eelotnega Maja lotil ze tretji prevajalee. V osemdesetih sta nastali studiji, ki sta med drugim dodatno osvetlili cesko recepcijo razrnerij rned Macho in Presernorn (Lipovec 1981, z novirn prevodom dnevniskih odlomkov, in Stieh 1987). Sledilje se enkrat popravljen prevod odlornka iz Machovega dnevnika, s katerirn Jonatan Vinkler v knjigi 0 slovensko-ceskih kulturnih stikih vpelje poglavje 0 :tv1achi in Presernu»v prirnezu nacionalizrna«; v njem prim erj a reeepeijo obeh pesnikov v domaCih literarnih kulturah, kjer sta bila sprva oba delezna zavrnitve z vidika nacionalisticnega utilitarizrna, pozneje pa sta postala reprezentativna naeionalna pesnika (VINKLER 2006: 257-284).
Razprava obravnava dobro znano zgodbo o Prešernovi poeziji in Šenoovi avtobiografski noveli Karamfil sa pjesnikova groba (1878), a vanjo vstopa z nove perspektive. Po eni strani zasleduje ...transformacijo gorske krajine v mitski kraj slovenstva, ki je potekala v starejši slovenski poeziji, hkrati pa Šenoovo nacionalno »spreobrnitev« obravnava v širšem kontekstu evropskega kulturnega nacionalizma in komemorativnih kultov pesnikov.
