Članek predstavlja pesniški opus Vladimirja Kaučiča - Jeana Vodaina, ki je nastal med letoma 1945, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko Rose et noir in 1955, ko je sprejel službo pri pariški ...založbi Caractères, kjer je spoznaval vodilne francoske umetnike tistega časa (Tzara, Jakovski), kar je vplivalo na njegovo ustvarjanje in dojemanje umetnosti.
Kavčič se je rodil v takrat italijanski vasi Čiginj na Tolminskem. Družina se je preselila v Loreno, kjer je končal osnovno šolo in se začel preživljati kot fizični delavec. Povezal se je z delavskimi kulturnimi društvu in ustvarjal kot pesnik, slikar ter tipograf.
V članku analiziram njegove prve pesniške zbirke, in sicer Rose et noir (1945), Le toron noir (1947), A travers la lucarne (1949), L’arbre retrouvé (1951), Le jour se fera (1951), Pas de pitié pour les feuilles mortes (1951) in pesmi, ki so v tem času izšle v literarnih revijah.
Analiza je pokazala, da so bile v mladostnem obdobju Vodainove priljubljene mladostne teme narava, Lorena, tegobe delavskega razreda in življenja v sodobnem času nasploh. Kvaliteta te poezije je jezikovna spretnost in sopostavljanje delavske tematike z motivi iz narave in ljubeznijo, mestoma tudi ironijo. Vodainova zgodnja poezija je večinoma sicer shematična, deloma tudi repetitivna. Opazen je vpliv Paula Verlaine in Jacquesa Préverta. Zadnja analizirana zbirka Pas de pitié pour les feuilles mortes pomeni prelom v umetnikovem opusu, saj je v njej pesnik prvič pokazal svoj izvirni slog, ki v zbirkah zrelega obdobja pride bolj do izraza.
L’article est écrit pour honorer le centenaire de la naissance du poète, typographe, peintre, imprimeur et éditeur Jean Vodaine. Il est né à Čiginj, en Slovénie, le 6 juillet 1921, dans une famille ...ouvrière qui déménagé en Lorraine en 1924. Au début de sa carrière, Jean Vodaine travaille comme ouvrier parallèlement à ses activités artistiques. Après un grave accident, il se consacre entièrement à l’art. Il est le fondateur de Dire, revue littéraire régionale mais de portée internationale, autour de laquelle il réunit des poètes du monde entier. Il l’a lui-même mise en page et imprimée sur sa propre presse. Il a mis l’accent sur la conception typographique des textes, ce qui fait de ses revues des Gesamkunstwerks. L’importance de son travail réside dans le fait qu’il ait réussi à apporter la culture dans une région culturellement moins développée profitant de sa position « carrefour » où se sont rencontrées les influences et les artistes allemands, français, belges, luxembourgeois et immigrés. Il avait des liens avec le cercle des artistes de l’art brut dont plusieurs membres, comme Vodaine, appartenaient à la classe ouvrière. Pour les Slovènes, il est important en tant que promoteur de la poésie slovène en France. Sa double identité nationale et linguistique aussi bien que la qualité de ses œuvres le rendent intéressant du point de vue biographique ainsi que du point de vue esthétique encore au 21ème siècle, bien qu’il soit relativement inconnu dans son pays natal. Jean Vodaine est décédé le 8 août 2006.
NOVAČAN IN PREŽIH O PARIZU Ferlež, Urh
Slavistična revija,
04/2021, Letnik:
69, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Članek obravnava Antona Novačana in Prežihovega Voranca, ki sta v različnih zgodovinskih obdobjih nekaj časa preživela v Parizu, svojčas središču svetovne umetnosti. Novačan je bil tam kot študent, ...Prežih kot agent profinterne. Novačan je vanj postavil črtici iz zbirke Samosilnik, Prežih pa je svojo izkušnjo opisal v razmišljanjih iz zbirke Borba na tujih tleh. Obravnavana dela kažejo na svetovljanskost obeh avtorjev. Pri Novačanu opazujemo njegovo slogovno inovativnost in hkrati zgledovanje pri sočasnih literarnih tokovih, pri Prežihu pa opisovanje življenja raznih socialnih stanov v velikem mestu. Namen članka je predstaviti vpliv kulturne metropole Pariza na pisatelja različnih socialnih položajev in političnih prepričanj ter posledično na slovensko književnost, obenem pa nakazati pogled pisca s kulturne periferije na tamkajšnje življenje in kulturno dogajanje.
L‘article traite les marqueurs d‘identité dans les fabliaux, vérifiant l’hypothèse selon laquelle les hommes dans les fabliaux sont identifiés par ce qu‘ils font, par le métier qu‘ils exercent plutôt ...que par leurs caractéristiques physiques, et que les femmes sont soit identifiées par leur mari soit par leurs caractéristiques à elles. L’analyse qualitative et, ensuite, quantitative des fabliaux montre que la quantité d’informations que le lecteur reçoit sur l‘identité d‘un personnage varie d’un fabliau à l’autre, que les auteurs ne différencient les genres selon la quantité des marqueurs d‘identité, selon leurs caractéristiques physiques, que les personnages masculins principaux sont effectivement souvent caractérisés par leur métier, alors que les personnages féminins, dans la grande majorité des cas, ne portent pas le marqueur du métier, à l‘exception des personnages secondaires ou ceux qui ont le même métier.
Članek obravnava življenje in delo likovnega in literarnega umetnika Jeana Vodaina (rojstno ime Vladimir Kavčič). Rojen je bil na Tolminskem 1921, vendar je skoraj vse življenje prebil v Franciji. ...Bil je pesnik, grafik, tiskar, založnik in slikar, njegov najpomembnejši dosežek je dolgoletno izdajanje mednarodne literarne revije Dire. Vodainova življenjska pot in delo sta prikazana s posebnim poudarkom na Vodainovi popularizaciji slovenske poezije v Franciji. Z Venom Pilonom je pripravil antologijo francoskih prevodov slovenske poezije. Identiteta Jeana Vodaina in njegove umetnosti izhaja iz statusa slovenskega priseljenca v večnacionalnem okolju industrijske regije Lorene. Pomemben je za slovensko, francosko in regionalno lorensko književnost ter kulturo.
Anton Mahni, a Slovenian writer and professor, wrote a two-part travelogue in 1891 that explores the political and literary landscape of the time. The article provides historical context of the late ...19th and early 20th centuries in Slovenia, where Mahni was politically and creatively active. The country was divided between liberal and Catholic factions, with Mahni being a leader of the latter. His writings were influenced by Christian metaphysics and Platonic idealism, and his political and spiritual views were radical and conservative. In his travelogue, Mahni critiques capitalism and Catholic liberalism, analyzes French history and society, and reflects on art during his visit to the Louvre. His writings offer a glimpse into the perspective of a Catholic intellectual at the turn of the century. The abstract provides a summary of Mahni's travelogue and highlights his observations and criticisms of the political and cultural climate in France.
Priporočal bi jo dijakom, ki želijo dopolniti znanje, pridobljeno pri predmetu zgodovine, učiteljem, ki želijo svoje ure nadgraditi s kakšno zanimivo podrobnostjo iz staroveškega sveta, študentom ...nezgodovinskih humanističnih študijskih smeri za obnovitev znanja. Opozarja na nekatere ?zablode?, ki so ukoreninjene v našem videnju tega časa, pometa npr. s črnobelimi predstavami, da je bil neki vladar samo dober ali samo slab, da sta Rim in Kartagina, smrtna sovražnika iz punskih vojn, včasih tudi uspešno sodelovala itd. V knjigi je predstavljen Jezus Kristus kot resničen človek, avtor primerja zgodovinske fakte in podatke iz svetega pisma in opiše pot, ki je krščanstvo peljala od judovske ločine do preganjane vere v Rimskem imperiju (pri čemer izročilo pri številu žrtev zopet pretirava) in postopoma do svetovne religije.
V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor avstroogrske himne Bog ohrani, Bog obvarji, ki je bila v rabi vse do razpada dvojne monarhije. Seidl je ostal nezanemarljiv člen avstrijske literarne ...zgodovine, pri nas je pozabljen, kakor je pozabljenih še mnogo velikih mož in žena, ki so delovali na naših tleh in ustvarjali v nemščini. Prvi prispevek sta napisala Matjaž Birk in Sašo Zver, ki sta raziskala Seidlovo delo na podlagi avstrijske literarne zgodovine. Dr. Peter Weiss je zbral odlomke del nemških piscev, ki govorijo o njegovi domači Savinjski dolini, med njimi je seveda tudi Johann Seidl.
Zanimivo je, da sta na dogodek, tako v Maribo- ru kot v Celju, vabila in pozneje o njem poročala mestna nemška časopisa, mariborski Marburger Zeitung in celjski Deutsche Wacht, slovensko časopisje ga ...ne omenja niti z besedo.3 Prevod skopega zapisa iz celjskega Deutsche Wachta se glasi takole: ?V vrtnem salonu Hotela Pri belem volu je v ta namen pripeljan kinematograf (žive slike) postavil na ogled Celjanom razločnost in razkošnost slik.Glede na število predstav je moral biti njihov obisk kar številčen, med raziskovanjem se mi je prikradla misel, da bi lahko bile te predstave ena takih prireditev, ki so jih lahko brez slabe vesti obiskovali tako celjski Slovenci kot Nemci, navsezadnje je bil film nem in nihče se ni mogel pritožiti, da je prikrajšan, ker predstava ni v njegovem jeziku.Hotel Pri belem volu, ki je bil njegovo prizorišče, bi lahko ovenčali s spominsko ploščo ali kako drugače opozorili na zanimiv dogodek iz celjske zgodovine. 1 Ferlež, Zgodba o celjskem kinu. 2 Traven, 1992, str. 19-23 in Brenk, 1979, str. 8-13.12 https://www.museum-joanneum.at/blog/in-bewegung-geraten-wanderkinos-in-der-steiermark/ (1.
Monografija, ki za naslov nosi domnevne zadnje besede kralja Aleksandra »Cuvajte mi Jugoslavijo!«, predstavlja vse figuralne spomenike kraljev Petra in Aleksandra Karadordevica, ki so bili v casu ...Kraljevine SHS, pozneje Kraljevine Jugoslavije, postavljeni v Dravski banovini. Pri tern so se z enako mero pozornosti lotevali vseh spomenikov, od konjeniskega spomenika kralju Aleksandru, ki je stal na Kongresnem trgu v Ljubljani in bil svojcas najvecji tovrsten spomenik v tern delu Evrope (tarn ni stal niti leto dni), do tistih spomenikov, ki so jih postavljali po manjsih krajih. Avtorji so ujeli dobro razmerje med strokovnostjo in poljudnostjo, zato je délo primerno za vse bralce. V njej si lahko ogledamo tudi doprsni spomenik kralja Aleksandra I., ki gaje Poljanec pridobil leta 2021 in poskrbel za njegovo restavriranje. Gre za zadnji in hkrati edini ohranjeni spomenik (od ostalih so ohranjeni le fragment!). Prav odkritje tega spomenika je bilo povod za nastanek pricujoce knjige, njegova fotografija paje tudi na naslovnici.
PDF
