Leta 1938 je Anton Ocvirk zapisal: »Preenostranski, v subjektivni kaos zama- knjeni modernizem se je moral docela umakniti zivim problemom neposredne seda- njosti. Zna?ilen primer tega preobrata ...predstavlja knjiga "Sedem mladih slovenskih pisateljev".« Z izrazom »preobrat« je bil misljen prehod od subjektivisti?nih smeri (simbolizem, ekspresionizem idr.) v pripovednistvu in knjizevnosti sploh k stvarnej- semu upovedovanju. Ocvirk je med zna?ilnostmi »preobrata« navedel: usmeritev »v novo, socialno stvarnost, v doumevanje tega, kar je v tesni zvezi z vitalnimi vprasa- nji danasnjega ?loveka« (oCvirK 1938: 597). Po mojem je beseda »preobrat« (za kar v sklepu razprave predlagam ustreznejse ime) primerna ze ob Kuharjevih Povestih iz leta 1925. Zbirka je bila v tistem ?asu domala prezrta in tudi pozneje je bila kar pozabljena. Na to je v uvodni besedi Prezihove zbirke Samorastniki (1940) opozoril Josip Vidmar: »Prezihov Voranc vendar ni popolnoma nov ?lovek v nasi knjizevno- sti, ?etudi je ostal pri svojem za?etku malodane neopazen« ( vidmAr 1951: 404). ena- ko je pozneje menila Marja Borsnik: »Leta 1925 objavi Lovro Kuhar svojo prvo, v osrednji javnosti precej neopazeno knjigo realisti?nih Povesti« (BorsniK 1963: 100). Tako mnenje je ob iskanju vzrokov za neopaznost izrekla se vrsta literarnih zgodo- vinarjev, npr. Anton Slodnjak, Joze Koruza, Franc Zadravec idr. Miran Hladnik je glede neodmevnosti prve Kuharjeve knjige menil, da je bila preuranjena, »socialni realizem je namre? postal aktualen sele v tridesetih letih skozi publicistiko mlajsih levi?arskih avtorjev, zlasti Iva Brn?i?a« (hlAdniK 1993: 45). Kuhar je v Ljubljanski zvon vstopil v letu 1913 (prej je ve?inoma objavljal v Do- ma?em prijatelju) s Tadejem pl. Spobijanom, kratka pripoved Za delom v Ljubljan- skem zvonu 1914 pa je ze z naslovom povedala, da gre za delo, brezposelnost, za boj za vsakdanji kos kruha. Lokacijsko je segel v Trst, kjer delavci pred tovarno ?akajo, da bi dobili delo. Zaledje je avtobigrafsko, med ?akajo?imi je tudi prvoosebni pripovedovalec. Pripoved se kon?a v negotovosti, vendar ostaja upanje za jutrisnji dan. Pripovedovanje je dramati?no napeto v za?etku, nato se z vse manjsim upanjem umirja. V kratkoproznem modelu je pisatelj ostajal v okviru ze znanega, prav tako je v ospredju mimezis stvarnega zivljenja. Malo ve? se ukvarja s psihologijo delavske mnozice, ki nastopa pred tovarno: pri ljudeh opaza zavist, skodozeljnost, celo sovra- stvo, vse je porojeno iz stiske, ki jo v ljudeh povzro?a socialna krivi?nost. Kuhar se giblje v smeri novega realizma. Jasno je videti, da se je povsem usmeril v epskost in da ga cankarjanska lirskost ni privla?ila. To je nazorno videti tudi v kratki pripovedi Borba (LZ 1921; 7400 besed), ki jo zaznamujejo lastnosti, zna?ilne za novi realizem. Marja Borsnik je pisala o razliki med klasi?nim in modernim realizmom. To drugo ime je kot delovno poimenovanje namenila pojavom novega realizma v najrazli?nej- sih variantah v tridesetih letih. Ob obravnavanju pomembnejsih pisateljev, ki so bili rojeni v devetdesetih letih 19. stoletja, je omenjala tudi Lovra Kuharja. Za te pisatelje je trdila, da so ostajali »vsaj do dvajsetih let zvesti "modernisti?no-realisti?ni" tradi- ciji, le Kuhar gre ze skoraj od po?etka ne le idejno, marve? tudi stilno povsem lo?eno, gorkijevsko pot« (BorsniK 1963: 91). To stopnjo svojega pripovednega razvoja je Kuhar sklenil s »kmetsko sliko« Vo- dnjak (Pod lipo 1926, 3800 besed). Zanimivo je, da je bil Vodnjak edina pripoved, ki jo je od »starejse« produkcije sprejel v zbirko Samorastniki. Pripoved je prispodoba kme?kega »trdega zivljenja« in »neznosnega trpljenja«, med drugim tudi zato, ker pri hisi ni bilo vode. Pisatelj si je izbral odlo?ilni trenutek v zivljenju Borovnikovih: ko mladi gospodar uresni?i o?etovo predsmrtno sporo?ilo, kje naj koplje, da bo prisel do vode, in s tem sebi in potomcem omogo?il manj trdo zivljenje. V uvo- dnem delu Kuhar opisuje Borovnikovo kmetijo, tezave z obdelovanjem in rodno- stjo zemlje ter s pomanjkanjem vode, ozna?i ljudi, nato pa pripoveduje, kako mladi Borovnik koplje vodnjak. Stvarno pripoveduje o posameznih fazah napredovanja v globino, dokler po dobrem mesecu dni iz globo?ine ni slisati »divji krik: Voda - voda!« Borovnik prizadeto dozivlja mu?ne trenutke dvoma in olajsujo?e trenutke upanja. Ob tretjeosebnem pripovedovanju pisatelj navrze nekaj kratkih pripovednih scen (prihod tesarja Krivonoga, stri?ev obisk, no?ni pogovor mladega Borovnika z zeno), ki slikovito ponazarjajo nihanje med dvomi in upanjem. Borovnik vedno znova najde mo? za vztrajanje v sebi, v svoji trdni volji in v cilju. Pripovedovalec sledi ?asovni dinamiki z mnogimi ?asovnimi prislovi in sintagmami, s katerimi uvaja posami?no dogajanje, npr. potem, do nedelje, naslednji dan, popoldne, ne- kega jutra, drugo jutro, drugi teden, naslednji teden, nekega dne. po kulminaciji (»voda«) je dogajanje upovedeno naglo in lapidarno: voda se je mo?no razlivala naokoli, kopa? je utonil, ni ga bilo mogo?e resiti, temu sledi ugotovitev o pogrebu. V Borovnikovo zmago in nesre?o je morda vtkano sporo?ilo, da je z nehotenim zr- tvovanjem sredis?nega akterja odprta pot v prihodnost nadaljnjim rodovom. Konec, ki je tragi?en za posameznika in upajo? za druge, zbuja vprasanje, ali je bilo res nuj- no boljso prihodnost ljudi na kmetiji dose?i s tragi?nim propadom osrednje osebe. Domnevamo, da sre?en konec verjetno ne bi adekvatno odseval prav ni? spodbudne takratne stvarnosti. Naj za konec dodam se nekaj o terminologiji. Doslej se je za del obdobja med vojnama uveljavilo poimenovanje socialni realizem, in to kljub temu, da je bilo ves ?as kar nekaj pomislekov. (zAdrAveC 1999: 160-68; 1987: 13-35) Gotovo je bil naj- tehtnejsi pomislek Aleksandra flakerja (1987: 57), ki je menil, da je atribut »soci- alen« odve?, saj ni realizma, »ki ni "socialen", ker je sam pojem mogo?e razume- ti kot dominacijo struktur s socialno-psiholosko motiviranimi zna?aji kot njihovo okostnico«. Zelo smiselna je oznaka, ki jo je predlagal Bojan stih (1987: 137), tj. »socialnokriti?ni realizem«. V bistvu je nazoren in poveden, ker poudarja eno najpo- membnejsih lastnosti knjizevnosti v obravnavanem obdobju: kriti?nost do sodobne druzbe. Po moji presoji pa je primernejsi izraz novi realizem, ki lahko zaobjame vso niansiranost realisti?nih variant med vojnama. Razumljivo je, da je treba vsako razli?ico posebej opredeliti in jo opremiti z imeni nosilcev (zgled je Zadravec 1987). Prepri?an sem, da je tako poimenovanje v duhu tistega, kar je Marja Borsnik zelela razmejiti z izrazoma »klasi?ni« realizem 19. stoletja in »moderni« realizem 20. sto- letja. Mogo?e problem zahteva ponovno razpravo.
K izpopolnjevanju modela se je vrnil v kratki pripovedi Zlocin Bernarda Tula (3000 besed), ki je podobna Cerkovniku Martinu po dogajanju in po upovedovanju vaske stvarnosti. Precej podobna je tudi po ...premisljevanju o »zlocinu, ki ga je naredil «, o preteklosti ipd., s tem da je Bernard Tul manj razgledan, manj bister, nekaj korakov za cerkovnikom. Toda pisatelju je bila taka podoba rojaka ocitno potrebna, da bi dovolj prepricljivo opozoril na krivice, ki se dogajajo preprostim primorskim ljudem. Ti so drzavo doumevali v okviru besed »davek, vojascina, cesar«, ko je cesar umrl, se je Dunaj »odmaknil silno dalec, drzava pa se je preselila v Rim«. In zdaj so Bernardu dokazovali, da je »z nasiljem in uporom drzavi stregel po zivljenju«. Tega seveda ni mogel razumeti, kakor ni moglo kaj podobnega razumeti primorsko ljudstvo. Drzavo je obcutil kot nekaj tujega, sovraznega, medtem ko si je domovino predstavljal kot nekaj povsem drugacnega, prijaznega: »Domovina - to je bila domaca, zakajena bajta za vasjo, siroko ognjisce, na katerem zivo prasketa suho brinje in siri prijeten vonj po smoli, buca terana in okrogla, vesela Sturmova Liza, vaski zvonik, sonce na vecernem morju in megla nad Doberdobom, brajda, loka, laz, godrnjavi sosed Sirca in velika skala na Hrescakovi gmajni.« Tako je pojmoval domovino v tujini, na fronti, v ruskem ujetnistvu, takrat je domovina »zavonjala po sveze preorani zemlji ter kanila na dno njegove zalostne in uzaljene duse«. O vseh teh stvareh je Bernard razmisljal v jeci, »a razmislil ni nic«. Tretjeosebni pripovedovalec nato pripoveduje (podobno kot pri Cerkovniku Martinu) o Bernardovem zivljenju: otrostvo, mladost, manjvrednostni obcutek, vojna, rusko ujetnistvo, internacija, neka zenska ga izrabi, vroca zelja, da bi se vrnil domov, po vojni vrnitev v domaci kraj; razmerje z »ravsasto « Marjeto, zenitev, veliko otrok, »Bernard pa je delal«. Pripovedovalec oznaci socialni polozaj Bernardove druzine, ki se ne razlikuje dosti od polozaja mnogih drugih Krasevcev, takole: »Krompirja in polente je bilo zmeraj manj - kruha sploh niso poznali - davkov in ust zmerom vec.« Ko je miniral veliko skalo, da bi razsiril obdelovalno povrsino, so ga orozniki obtozili, da je prav on z dinamitnimi patroni pognal v zrak vasko solo, in ga zaprli. Po vsem tem se zacenja zadnji del pripovedi in Bernardova kalvarija obtozenca, zlocinca, placanca, »ki je stregel po zivljenju svoje lastne drzave«. Vlacili so ga po zaporih - Gorica, Trst, Koper, Rim. Na sodnem procesu so ga obsodili na 25 let jece. Poslusal je, a ni »skoraj nic razumel«, saj je bil nedolzen. Pisatelj je ironiziral zagovor Bernarda in tovarisev; advokat po dolznosti je govoril z »mehkim liricnim glasom«, zaradi vneme (!) je prehajal v »zoprno vrescanje «. Osladno je oznacil njihov boj z revno zemljo in revscino. In pribil: »Mar mislite, da bi sami prisli do teh uporniskih dejanj! ... To so sami zapeljani nesrecnezi.« Skratka, primorske ljudi je prikazal kot bebce, manj vredne ljudi in s tem prepriceval sodisce, naj bo prizanesljivo do teh nesrecnikov: »iz teme so prisli, temi jih vrnite«. Ob vse tem se je v Bernardu nekaj premaknilo; postal je uporen, »kri mu je zavrela po zilah«, a ko so ga zaprli v celico: »Obstal je za vrati, razklenil roki in roki sta mu padli ob telesu.« Zlocin Bernarda Tula je po invariantnih lastnostih kratka pripoved z modelsko tipiko, podobno Cerkovniku Martinu, le da je manj dodelana, kompozicijsko in zgodbeno nekoliko ohlapna, tip »obraza« s slikovito oznacenim cloveskim likom - osrednjo osebo - iz vaskega sveta, s tem da so domoljubni poudarki ocitni in upornistvo proti tuji oblasti prepoznavno. Avtobiografske sestavine so se v precejsnji meri ponovile, poglavitni poudarek je ostal na krivicni jeci in trpljenju v njej. Tudi ta pripoved je se en primer objektivizacije pisateljevega travmaticnega dozivljanja jece in vsega okrog nje. V vsakem cloveskem liku, na katerega je prenesel jetniska dozivetja, je na svoj nacin predstavil tudi posredovanceve zivljenjske in osebnostne lastnosti, vsi skupaj pa so postali podoba zatiranih Krasevcev. Med osebami, ki so postale nosilke Kosmacevih avtobiografskih znacilnosti, se uvrscajo: jetnik v Bozicni noci v jeci, Danilo v Bozicnem pismu iz celice 589, Najdu v Potepuhu Najduju, delno student Peter v Studenta Petra povest o materi, Vladimir v Veliki nedelji, delno sinova v Kraski simfoniji, cerkovnik Martin v Cerkovniku Martinu, Bernard v Obisku in zdaj Bernard v Zlocinu Bernarda Tula (Glusic 1975: 95-100).
Glede bibliografske podlage je bila moja vzornica Marja Borsnik. Iz bibliografij je izpeljevala monografske zasnove o Antonu Askercu, Franu Celestinu in Ivanu Tavcarju. Sestavila je Askercevo ...bibliografijo in jo objavila v 4. zvezku Casopisa za zgodovino in narodopisje leta 1935. Do tistega casa je bila to najpopolnejsa slovenska osebna bibliografija. Pripravila si je podrobno vsebinsko-podatkovno mrezo, na podlagi katere je raziskovala pesnikovo zivljenje in delo in iz cesar je nastala obsezna monografija Askerc: Zivljenje in delo (1939). Na podoben nacin je z bibliografijo Kazalo Celestinovega objavljenega dela (str. 317-326) zasnovala tudi monografijo Fran Celestin (1951), ki je izsla kot prvi zvezek zbirke Slavisticna knjiznica. Tretji avtor, ki mu je z bibliografijo tlakovala pot, je bil Ivan Tavcar, toda napisala je le prvi del monografije o njem z naslovom Ivan Tavcar: Leposlovni ustvarjalec, I: 1863-1893 (1973, tiskano 1974); bibliografija Kronoloski pregled prve polovice Tavcarjevih leposlovno- prosvetnih spisov (1863-1893) je objavljena na koncu knjige, str. 539-548. Nekoliko drugacno metodologijo je Borsnikova izbrala (morda zaradi okoliscin) pri Stanku Majcnu in njegovih dveh knjigah Izbranega dela (1967). Kot navdusen ucenec Antona Slodnjaka in Marje Borsnikove sem se v studentskih letih 1955-1956 lotil sestavljanja svoje prve bibliografije, in sicer o pripovedniku Ivu Sorliju, ki je takrat zivel v Kranju in prebival v pritlicnem stanovanju v Arnskovi hisi v Tomsicevi ulici. Seznanila sva se in veckrat sem ga obiskal. V meni je zorela morebitna studija, razprava ali vsaj clanek o tem zanimivem sodobniku moderne in njegovem pripovednistvu. Pisatelj mi je pomagal s podatki, spomini in nepoznanimi dejstvi o svojem delu. Del bibliografije - morda bi lahko rekli objektivni del - sem oblikoval s pozornim brskanjem po Ljubljanskem zvonu, Slovanu in drugi periodiki njegovega casa. A najdragocenejsa je bila priloznost, da sem podatke preverjal pri pisatelju in ga spraseval, kje je vse objavljal in pod katerimi imeni (psevdonimi, kriptonimi). Tu se je izkazala poglavitna koristnost neposrednega stika z avtorjem in bibliografija je bila blizu temu, da zajame vse ali vsaj veliko vecino objavljenega. Pri svojih letih je imel pisatelj svez spomin, zlasti se je to pokazalo, ko sva ugotavljala, kdo vse je pisal o njegovih knjigah, tako da sem zlahka dopolnjeval rubriko Ocene pod samostojnimi publikacijami. Pri tretjem delu z naslovom Prevodi mi je blagohotno priskocil na pomoc France Dobrovoljc in zadeva je bila pripravljena za tisk in za mojo studijsko obravnavo. Pisatelj je leta 1957 praznoval 80-letnico rojstva in revija Gorenjska (urednik je bil Milos Mikeln), ki se je zelela oddolziti Sorliju kot slovenskemu pisatelju in kranjskemu obcanu, je mojo bibliografijo objavila z opombo: »Pisatelj dr. Ivo Sorli je izpolnil 19. aprila t. l. osemdeset let. Vec kot eno desetletje je prezivel v Kranju kot notar in pozneje kot upokojenec (danes zivi v Ogulinu). Nasa revija se ga ob tem visokem jubileju spominja s tem, da priobcuje bibliografijo njegovih del.« Bibliografske mreze, ki sem si jo pripravil, nisem izrabil vse do leta 2000, ko sem v Kranjskem zborniku objavil obseznejso razpravo Kratko pripovednistvo Iva Sorlija, toda celosten pogled na njegovo pripovednistvo me se caka. Literarnovedne razprave, ki temeljijo na izcrpnih bibliografskih popisih, v slovenski literarni vedi niso ravno standardne. Zgled takega pristopa je Gregor Kocijan (1983, 1988, 1996, 1999, 2012) z analizami kratke pripovedne proze. Za skoraj stoletno obdobje od 1850 do 1941 je popisal okrog 13.000 naslovov kratke proze. V prvi knjigi je bila bibliografija sklepni, pomozni del monografije, potem pa se je osamosvojila v samostojno publikacijo, ki ji je cez leta (nazadnje je med bibliografijo in sintezo minilo 13 let) sledila sinteticna obravnava. Druga polovica zadnjega bibliografsko obvladanega obdobja (1930-1941) na sintezo se caka. Izjave o kratki prozi in njene definicije, oblikovane na podlagi kompletne produkcije, so veljavnejse in verodostojnejse od predhodnih, saj se ne omejujejo le na imena t. i. vidnejsih ustvarjalcev. Enakovredna obravnava mnozice besedil pogosto razkrije skonstruirani znacaj literarnozgodovinskih oznak, ki bi zelele posameznemu modelu pripisati vodilni ali osrednji pomen. Teznja po drugacnosti je v kratki prozi stalno prisotna in doloca tudi njeno poimenovanje: precej avtorjev je namesto standardnih imen (crtica, novela, povest itd.) v podnaslov zapisalo enkratne vrstne oznake. V moderni je bil odstotek vrstno nepoimenovanih kratkih pripovedi 65 %, med vojnama pa ze 84 %. Bibliografije kratke pripovedne proze po 1945 se ni, vendar bo pot do nje preko Cobissa domnevno lazja, kot je bila v preteklih desetletjih. Upanje za njeno kvantitativno analizo vzbuja prestevalni pristop, ki ga v zvezi s sodobno kratko prozo prakticira Alenka Zbogar (2013). Bibliografske podatke s pridom izkoriscajo bibliometricne raziskave literarnovednega podrocja v okviru bibliotekarstva, vcasih pa tudi na slovenistiki (Jamborovic idr. 1999, Miran Hladnik 2000, Mocnik 2005, Dukic 2009 in 2011, Perko 2010, Maja Perinovic 2012). Novost so bibliografije, ki se pred ocmi uporabnikov sproti dopolnjujejo na spletu. Taka sta bibliografija za raziskovalni projekt Prostor slovenske literarne kulture 2011-2013, ki ga vodi Marko Juvan (projekt tudi sicer temelji na zbirkah biografskih, geografskih in bibliografskih podatkov in jih soustvarja) in 2000 naslovov obsezni Seznam digitaliziranega leposlovja (Hladnik in Simonic 2012) s povezavami na polna besedila. Vecinoma gre za besedila pri projektu Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru (2007-), ki se je ukvarjal s korigiranjem strojno prebranih besedil z dLiba, portala Internet Archive in drugih spletnih lokacij in ga je pet let zapored financiralo Ministrstvo za kulturo, vkljuceni pa so vanj tudi teksti iz drugih zbirk spletno dostopnega leposlovja: eZISS, AHLib oz. Digitalna knjiznica IMP, Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, Beseda, Nova beseda itd. Stare bibliografije imamo za zdaj zgolj v obliki digitalnih posnetkov, po katerih ni mogoce iskati: Franc Simonic, Slovenska bibliografija (1550-1900), Janko Slebinger, Slovenska bibliografija za l. 1907-1912 in Niko Kuret, Slovenska knjiga: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939.
AbstractDr. Janko Šlebinger is one of the most important Slovene bibliographers. During his forty years of active work, he has written numerous bibliographies: from (current) general and subject ...bibliographies to author bibliographies. He constituted the Slovene bibliography together with Simonič and therefore established conditions for rapid a development of the field after World War II. He was the creator of the modern Slovene bibliography, an expert bibliographer who was in line with bibliographical trends throughout the world and as such laid foundations for systematic and versatile activities in the field of bibliography writting. His most important works are the Slovene Bibliography 1907-1912 (1913) and Slovene Journals and Newspapers 1797-1936 (1937). The paper presents an assessment of Šlebinger's bibliographies from early to final works. These works are presented in chronological and subject order. Innovations and specialities introduced by Šlebinger as well as some deficiencies are emphasised.
Jozica Ceh Steger je opozorila na odvisnost metaforike posameznih kratkoproznih sestavkov od pomembnih pripovednih sestavin v stvaritvah, pri cemer so misljene tematske, motivne, jezikovnoslogovne, ...slogovnoformacijske in nazorsko-idejne znacilnosti. Tokrat je obravnavala zgodnje obdobje ekspresionisticne pojavnosti v slovenski kratki pripovedni prozi (1914-1923) in upam, da bo s proucevanjem nadaljevala in analizirala metaforiko kratke proze v naslednji fazi, v fazi razvitejsega ekspresionizma in njegovega zatona, tj. v letih 1924-1929. Tako bi zaobjela celotno podobo ekspresionisticne metaforike v kratki prozi od 1914 do 1929 (pri Slavku Grumu, Miranu Jarcu, Bogomirju Magajni, Bratku Kreftu, Maksu Snuderlu idr.) in potrdila ter dopolnila opredelitev ekspresionisticne metaforike. V Sklepnih ugotovitvah je zapisala: »Metafora v ekspresionisticni literaturi nima skupnega imenovalca. Posegla je po najrazlicnejsih, pogosto kontrastnih izhodiscih, od svetopisemskih do gnus zbujajocih zivalskih, in opravljala razlicne vloge. Iz literarnih navezav na abstrakno slikarstvo se v ekspresionisticni literaturi pokazejo teznje po abstraktnosti, zlasti barvni, po drugi strani pa ekspresionisticna nacela intenzitete, dinamike in distorzicne podobe sveta narekujejo izrazito snovne in vizualno ucinkovite metafore, animalizacijo in popredmetenje cloveka, odtujevalno, celo grozljivo personifikacijo narave in predmetov, metafore s silovito dinamiko gibanja in moci kakor tudi njej nasprotne metafore otrdelosti, okamenelosti, mrzlote, tesnobe in smrti.« Klasificirala in sistemizirala je posebnosti metaforike kot najocitnejse slogovne inovacije v kratki pripovedi v obravnavanem casu. Opredelila je njeno funkcionalnost, strnila posamezne metafore v skupine z istim imenovalcem (npr. barvne epitetoneze, sinestezije, zivalsko poimenovanje v metaforicnih kombinacijah, grde metafore, animalizacijske podobe, svetopisemska prispodobljivost, pomen »ognja in krvi«) in dolocila njihovo vsebinsko umescenost v besedila. V tem je studija na slovenskem literarnovednem podrocju inovativna in je obenem nadaljevanje metaforicne sistematike, ki jo je avtorica izdelala v studiji o Cankarjevi metaforiki. Svojo sistematiko je zdaj poglobila z ekspresionisticnimi primeri in nazorno predstavila razlike med impresionisticno in ekspresionisticno metaforicnostjo.
