V príspevku sta obravnavani pomenski razmerji meronimije oz. holonimije v pomenskih razlagah za lekseme, ki se nanašajo na izbrane dele telesa v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), Velikem ...rječniku hrvatskoga standardnog jezika (VRH), Rečniku srpskog jezika (RSJ) in Vocabolario della lingua italiana (VLI). Analiza je pokazala, da meronimično-holonimično pomensko razmerje zaznamuje uvrščevalne pomenske sestavine pri večini leksemov za izbrane dele telesa in razločevalne pomenske lastnosti pri skoraj vseh leksemih za dele telesa v analiziranih slovarjih.
The article deals with the representation of Italian pronunciation in five contemporary dictionaries for young Slovenian learners. As the use of a dictionary not only stimulates the development of ...lexical competence, but can also serve as a useful means for pronunciation learning, the article investigates five categories representing phonetic-phonological features in a dictionary: introduction to phonetics/phonology (e.g. a pronunciation guide), phonetic transcription, phonemes, consonant length and accent. The representation of these features in a dictionary for young learners should be clear and coherent, and in some cases a dictionary (especially a dictionary intended for the youngest users) should also featureaudio pronunciations. The five dictionaries analysed are fragmentary with regard to the pronunciation: only one dictionary includes audio recordings (although the relation between the spelling and the pronunciation remains unclear, as it does not include a pronunciation guide); two dictionaries include deficient phonological transcriptions and incomplete pronunciation guides; one dictionary contains only the Italian alphabet with corresponding phonemes, while another dictionary is without any elements that could familiarize a Slovenian learner with Italian pronunciation.
Prispevek obravnava jezikoslovne spolne kategorije v slovenščini in italijanščini, v prvi vrsti pri osebnih občnih imenih za nekatere javne funkcije (npr. minister, ministrica, il ministro, la ...ministra). Oba jezika poznata imena moškega in ženskega slovničnega in leksikalnega spola; referenční spol moških imen je širši, saj se lahko nanašajo na moške, moške in/ali ženske odnosnice, v italijanščini tudi le na ženske. Ujemanje kaže na vodilno vlogo slovničnega (in z njim prekrivnega leksikalnega) spola, čeprav lahko prevlada tudi referenčni, predvsem ko gre za spolno izključujoče kategorije kot pri analiziranih imenih za javne funkcije v italijanščini. Izbrane javne položaje so ženske lahko zasedale šele v 40. letih 20. stoletja, še danes so na teh položajih večinoma moški (izjema so sodnice), kar kaže na prevladujoč moški socialni spol.
Analiza slovenskih prevodnih ustreznic bolgarskih deležijskih polstavkov, ki temelji na petih romanih in njihovih prevodih, je pokazala, da deležijskim polstavkom v bolgarskem izvirniku, ki jih ...zaznamujejo raznovrstni okoliščinski pomeni, v slovenskem prevodu večinoma ustrezajo stavčnopriredne, stavčnopodredne in posebne stavčne zgradbe, tj. razdružene in spremenjene stavčne zgradbe, ki predstavljajo oblikoslovno-skladenjske razširitve. Sledijo jim deležijski polstavki (druga najpogostejša prevodna možnost), besedne/besednozvezne ustreznice in izpusti. Skladenjska funkcija bolgarskih deležijskih polstavkov (prislovno določilo ali povedkov prilastek) je ohranjena v večini odvisnikov, deležijskih polstavkov in besednih/besednozveznih ustreznic. Pomen izhodiščne skladenjske zgradbe ohranjajo vzročni priredno in podredno povezani stavki, predmetni in povedkovoprilastkov odvisnik (z vzročnim oz. načinovnim pomenom), pogojni, posledični, načinovni in dopustni odvisniki, nato načinovni prislovi, načinovne in časovne prislovne zveze ter lastnostna pridevniška zveza, enako pa velja tudi za deležijske polstavke. Druge prevodne možnosti se od bolgarskih deležijskih zgradb pomensko oddaljujejo ali pa so pomensko ekstenzivne.
The article presents an analysis of the non-linguistic translator’s notes in four translations of the novella Balada o trobenti in oblaku (The Ballad of the Trumpet and the Cloud) by a Slovenian ...writer, Ciril Kosmač. The translator’s notes are analysed with regard to their content (functions) and typology (partly also formal features). The analysis reveals a clear difference in the use of this translation technique in the selected translations, resulting also, to a certain degree, from the distance between the source and target cultures.
Giampaolo Salvi, eden najpomembnejših italianistov (med drugim tudi sourednik in soavtor velikih italijanskih slovnic Grande Grammatica Italiana di Consultazione, 1988–1995, 2001, in Grammatica ...dell’Italiano Antico, 2010), redni profesor na Oddelku za romanistiko Univerze Loránda Eötvösa v Budimpešti, je 2013 (ponatis 2015) objavil knjigo Le parti del discorso (Carocci editore), v kateri pretresa besednovrstno teorijo, v prvi vrsti italianistično. Knjiga je razdeljena na šest osrednjih poglavij: 1. Kako opredeliti besedne vrste, 2. Tradicionalna klasifikacija besednih vrst, 3. Samostalnik in pridevnik, 4. Zaimki in determinativi, 5. Glagol, 6. Prislovi, predlogi, vezniki; jedro knjige spremljata Uvod in Zaključek. Koliko besednih vrst in katere. Na koncu sledi še izbrana osnovna Bibliografija (137–140).
Med 4. in 6. septembrom 2014 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekalo zasedanje Komisije za slovnično zgradbo slovanskih jezikov pri Mednarodnem slavističnem komiteju, ki ga je ...organizirala in vodila red. prof. dr. Andreja Žele, tudi članica omenjene komisije (krovna organizatorja sta bila – v okviru Filozofske fakultete UL – oddelka za slovenistiko in slavistiko). Ker gre za pomembno srečanje uglednih slavističnih jezikoslovcev, je treba opozoriti na njegov znanstveni jezikoslovni prispevek.
Prispevek analizira in primerja italijanske izključevalne odvisnike in njihove slovenske prevodne ustreznice na osnovi zgledov iz Italijansko-slovenskega vzporednega korpusa ISPAC. Analiza razkriva ...zgradbene in pomensko-funkcijske značilnosti zgradb, pri slovenskih izključevalnih odvisnikih pa tudi glagolsko obliko in položaj. Med ustreznicami italijanskih izključevalnih odvisnikov prevladujejo istovrstni slovenski odvisniki, sledijo pa jim npr. vezalno priredje, protivno priredje, predložna zveza brez + rodilnik, ki jih zaznamujejo podobna pomenska razmerja (npr. zanikanje, protivnost, nasprotje). Izjemo predstavljajo italijanski deležijski odvisniki z zanikanjem, ki se najpogosteje prevajajo z vzročnimi (prirednimi in podrednimi) stavčnimi zvezami, kar postavlja pod vprašaj izključevalno pomensko interpretacijo tovrstnih italijanskih zvez. Medtem ko se v italijanskih izključevalnih odvisnikih pojavljajo konjunktiv, nedoločnik ali deležje, je glagolska oblika v slovenskih izključevalnih odvisnikih pogojnik (sedanji pogojnik je izrazito pogostejši od preteklega). Slovenski izključevalni odvisniki se položajno večinoma prekrivajo z izhodiščnimi: prevladuje končni položaj, vmesni in začetni položaj sta manj pogosta.
V prispevku je obravnavan namenilnik, predvsem v razmerju do nedoločnika, v panonski in štajerski narečni skupini slovenskega jezika, posebej pa je v zvezi s tem izpostavljen prispevek akademikinje ...Zinke Zorko, priznane dialektologinje. Narečni opisi kažejo, da se namenilnik in nedoločnik razlikujeta v celotni panonski narečni skupini, tj. v prekmurskem (npr. nedoločnik ˈdẹlati, ˈpẹčti proti namenilnik ˈdẹlat, ˈpẹčt v Cankovi), slovenskogoriškem (razlika se deloma briše v ščavniškem, voličinskem in trojiškem govoru – zaradi skrajševanja nedoločnika), prleškem in haloškem narečju, in na vzhodu štajerske narečne skupine, tj. na vzhodnem robu srednještajerskega narečja (Strmec pri Rogatcu) in v večjem delu kozjansko-bizeljskega narečja. Posamezne glasovno različne oblike se pojavljajo v zgornjesavinjskem narečju (Zadrečka dolina), v delu južnopohorskega narečja (npr. Ruše, Hoče, Miklavž na Dravskem polju) in v kozjaškem podnarečju (npr. nedoločnik ne sˈmeːiš̯ ˈpaːst proti namenilnik gˈrẹːm ˈpoːst v Selnici ob Dravi). Namenilnik se je izenačil z večinoma skrajšanim dolgim nedoločnikom na -t v srednjesavinjskem, večini srednještajerskega (brez vzhodnega roba) in južnopohorskega narečja ter v posavskem narečju. Pri namenilniku so ponekod obravnavane tudi skladenjske značilnosti, predvsem rodilniški predmet, in konkurenčne oblike in skladenjske zgradbe. Rodilniški predmet ob namenilniku je izpostavljen v panonski narečni skupini (tipa gˈrẹm ˈriːp loˈviːt v prleškem govoru Gomile pri Kogu). Med oblikami in skladenjskimi zgradbami, ki konkurirajo namenilniškemu polstavku oz. namenilniku, se najdejo namerni odvisnik (slovenskogoriško narečje), velelnik po glagolu gibanja v velelniku (srednještajersko narečje, Šmarje pri Jelšah), sedanjik (redko, slovenskogoriško narečje) in prihodnjik (prleško narečje, Gomila pri Kogu). Zinka Zorko je v svojih narečnih opisih zelo pogosto analizirala tudi oblikoslovne značilnosti, pri čemer jevčasih pozornost namenjala tudi razmerju med nedoločnikom in namenilnikom. Če se omejimo le na analizirana narečja, je Zinka Zorko zaslužna predvsem za predstavitev stanja v panonski narečni skupini, v južnopohorskem narečju in kozjaškem podnarečju, v manjši meri še v srednještajerskem narečju (Strmec pri Rogatcu) in laškem podnarečju (Šentrupert nad Laškim). V panonski narečni skupini je opozorila tudi na skladenjsko posebnost vezave namenilnika z rodilnikom.
V prispevku so določene in analizirane slovenske jezikovnosistemske (kontrastivne) in prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika, ki v prvi vrsti označuje preddobno dejanje v prihodnosti; ...analiza temelji na zgledih iz bolgarskih slovničnih del ter sedmih bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov. Bolgarskemu predprihodnjiku v slovenščini kontrastivno ustreza prihodnjik z izrazom preddobnosti; slovenske prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika pa vključujejo prihodnjik, ki označuje prihodnost, in pogojnik z naklonsko vsebino (eventualnost); v dveh prevodnih primerih preddobnost označuje časovni izraz.
PDF
