With the global spread of English, young people are exposed to it while still acquiring their first language. As the impact of English in Slovenia is relatively under-researched, this study ...investigates how often and in what situations university students in Slovenia use English, and what attitudes they have to it compared to Slovene. The results are based on 365 respondents, all students of the Faculty of Arts, University of Ljubljana, who filled out an online questionnaire. The results show that Slovene still dominates in everyday communication, but that English has become an essential skill which goes beyond the traditional function of a foreign language. In addition, many respondents already feel it to be an additional first language, with a sizable group reporting a preference for English as their intimate language.
Simpozij Obdobja 41 Poteko, Ina
Slovenscina 2.0,
12/2022, Letnik:
10, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Poročilo o 41. simpoziju Obdobja, ki sta ga med 16. in 18. novembrom 2022 organizirala Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v ...Ljubljani pod naslovom Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik.
Simpozij Obdobja 41 Ina Poteko
Slovenscina 2.0,
12/2022, Letnik:
10, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Poročilo o 41. simpoziju Obdobja, ki sta ga med 16. in 18. novembrom 2022 organizirala Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik (CSDTJ) in Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v ...Ljubljani pod naslovom Na stičišču svetov: slovenščina kot drugi in tuji jezik.
Bolj ali manj knjižno Poteko, Ina; Stabej, Marko
Jezik in slovstvo (Tiskana izd.),
12/2023, Letnik:
68, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Pri jezikovnih analizah neformalne računalniško posredovane komunikacije in spletnih besedil naletimo na metodološko težavo, kako jih obravnavati z vidika (ne)knjižnosti. Pregled objavljenih raziskav ...kaže težnjo po analiziranju na podlagi odstopanja od knjižne norme in uvrščanju besedil v posamezne jezikovne zvrsti, pri čemer pa pogosto umanjka upoštevanje širšega konteksta. V empiričnem delu predstavljamo stopenjsko razvrščanje sporočil v štiri skupine glede na (ne)knjižnost, ki so ga opravili študentke in študenti. Ugotavljamo, i) da je dojemanje (ne)knjižnosti odvisno od jezikovnih in kontekstualnih dejavnikov ter intence tvorcev, ii) da jasno razmejevanje med skupinami po jezikovnih značilnostih ni mogoče in iii) da se besedila po stopnji (ne)knjižnosti razvrščajo tudi znotraj posamezne skupine, ki je sicer bolj ali manj (ne)knjižna.
