Karel Strekelj je leta 1887 v Ljubljanskem zvonu objavil prosnjo za »narodno blago« - po svojih moceh je zelel urediti in objaviti vse narodno blago, ki je ze bilo kje objavljeno, in tisto, ki je ...bilo v rokopisnih zbirkah. Pri tem je skusal zaobjeti vse takratne dezele in kraje, kjer so ziveli »ljudje nasega jezika« (Strekelj 1887: 628; prim. Maticetov 1969: 198). Urejanje skupine saljivih pesmi je padlo na pleca Joze Glonarja, ki je po smrti Karla Streklja nadaljeval z delom in ga tudi dokoncal z zbirko Slovenskih narodnih pesmi.1 Pesmi in variante za skupino saljivih in zabavljivih pesmi je Glonar izbral iz zapisov 78 razlicnih zapisovalcev, pri 52 zapisih pa zapisovalec v zbirki ni znan. Glonarju se imena zapisovalcev in informatorjev niso zdela pomembna - veliko pomembnejsa se mu je zdela kronologija (SNP IV: *51 in *66).2 Spremna besedila delno vsebujejo tudi podatke, ki povedo, od kod so nekateri zapisovalci, vendar karta, ki bi lahko sluzila kot predloga v stilu literarnih poti, se caka na obdelavo (prim. Sites of (re)Collection; projekt Ein literarischer Atlas Europas).4 Zaenkrat lahko kot vestnega zapisovalca »ljudskega blaga« izpostavimo Franca Kramarja (1890-1959). Izhajal je iz Matene pri Igu, v zelji po zapisovanju ljudske pesmi pa je pes, s kolesom in vlakom prekrizaril dobrsni del danasnjega slovenskega ozemlja in tako med letoma 1908 in 1914 v okviru avstrijske drzavne akcije Das Volkslied in Österreich (Narodna pesem v Avstriji) zapisal skoraj 5000 pesmi (z melodijo). V Strekljevi zbirki najdemo 69 njegovih zapisov. Glonar je zbral za skupino saljivih in zabavljivih najvec pesmi (10 pesmi in 6 variant) prav iz njegovih zapisov. Skupino saljivih in zabavljivih pesmi je doletela mocna cenzura. Pesmi, ki so bile oznacene za saljive, kosmate oz. okrogle, so zmotile takratno cerkveno sfero (prim. Bahtin 2008: 10), ki je pesmi oznacila za nemoralne. Franc Kramar je zapisal pesem o sustarjih (S 8645) oz. cevljarjih, kjer je omenjena Dolenjska. Pesem je iz skupine Rokodelci brez orodja. Zapeto je bilo, da je tam sustar ze predlani zapil kopita (8. kitica). V pesmi se pojavijo se Dunaj (tam ima krojac skatlo), Planina (tam je z vinom zapil sila), Reka (kjer ima na smreki smolo) in pa Gorica (kjer ima knefter oz. jermen). To je tudi ena izmed pesmi, ki je ni bilo mogoce umestiti na prvo karto, saj je ob njej zabelezeno, da je pesem kranjska. O Reziji je pesem, ki jo je zabelezil neznani zapisovalec. Izvemo, da ima Rezija 109 his, deklet pa le 5 (S 8555). Pesem je bila objavljena v Goriskem letniku leta 1864 (214-215). V pesmi je zapisano, da so najbogatejse Rezijankice brez kiklje, kot njihova dota pa se tudi v drugih pesmi o Reziji omejata ovca in koza (S 8553, 8554 - pri tej je omenjena se krava -, 8557). Bolj podrobno sta opisani podoba okolice pred hiso in dogajanje v njej: pred hiso raste majeron, bukovje in brestovje, v hisi pa so babe kot kastron oz. skopljeni ovni, babe se tudi cukajo in treskajo oz. pretepajo. Pesmi, ki omenjajo vas Rezijo, pravijo, da je treba s seboj vzeti metlo, saj je toliko smeti. Vse pesmi, ki omenjajo Rezijo, so, podobno kot Kamnik, zbrane pod skupnim naslovom Rezija.
Članek govori o fizičnem prostoru, kakor ga zasledimo ob branju dela zbirke Slovenske narodne pesmi (1895-1923). Analiziranih je bilo 148 šaljivih in zabavljivih pesmi. Na zemljevid so umeščeni kraji ...zapisov pesmi in njihovih variant ter kraji, ki se v pesmih omenjajo. Uporabljeni so bili Excel, spletni zemljevid in GIS aplikacije.
In 1887, Karel Strekelj published a call in the Ljubljanski zvon newspaper for people to submit materials of national value. He wished to edit and publish to the best of his ability all of the ...»national treasure« that had ever been published, as well as what existed in manuscript collections. He was thus trying to encompass all the lands and places where, at the time, »people of our language« lived (Strekelj 1887: 628; Matièetov 1969: 198). The task of editing the body of humorous songs fell to Joze Glonar, who, following Strekelj's death, continued and eventually completed the collection Slovenske narodne pesmi.1 Glonar gathered songs and their variants for the collection of humorous and mocking songs by seventy-eight different recorders; fifty-two records in the collection are by anonymous recorders.2 Glonar considered chronology much more important than to the names of recorders and informers (SNP IV: *51 and *66). The commentaries at times include information about where some of the recorders are from, but the points of literary interest map that could be used as a template has yet to be made (Sites of (re)Collection; the project Ein literarischer Atlas Europas).4 One meticulous recorder of »folk treasure« was Franc Kramar (1890-1959). From Matena pri Igu, he criss-crossed a great deal of the current Slovene territory in search of folk songs, be it on foot, by bike, or by train. Between 1908 and 1914 he recorded almost 5,000 songs (together with their melodies) as part of the Austrian state project Das Volkslied in Österreich. Strekelj's collection contains sixty-nine recordings by Franc Kramar. It was from his recordings that Glonar took the most songs (ten songs and six variants) for the section of humorous and mocking songs. The humorous and mocking songs section was heavily censored. The songs that were labeled humorous, obscene, or raucous disturbed Catholic circles of the time (Bakhtin 1984: 9), which dubbed them immoral. The very name of the (sub)series Kamnik could serve as an indication of the fact that Kamnik was the most mentioned Slovene town. Verse analysis has shown that Kamnik is indeed the most featured town (seventeen mentions), but only in eight songs, whereas Ljubljana which appears only eleven times, but in ten songs. Kamnik is featured in songs bearing the eponymous title, and also in a song from the series »Dekleta« Girls. Ljubljana, however, appears in three series: »Rokodelci brez orodja«, »Rezija« Resia, and Kamnik. The humorous songs do not tell much about Ljubljana as such (nor of other places). Some tailors, shoemakers, masons, carpenters, and others only visited the town from time to time, or spent a short period of time there. This can be assumed based on the songs from the series »Rokodelci brez orodja«, which mention workers who forgot some of their tools in Ljubljana, among them patterns, scissors, awls, an apron, a trowel, and a saw. Twice Ljubljana is compared to Graz (Slov. Gradec), the principal city of Austrian Styria (although Gradec could also mean a small town). The group of songs on Resia also features the white castle of Ljubljana, which is compared to the neck of a Resia girl.