Narečna podoba porabskih družinskih balad Koletnik, Mihaela
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
04/2023, Letnik:
28, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
Prispevek prinaša izsledke narečne analize porabskih družinskih balad, objavljenih v peti knjigi Slovenskih ljudskih pesmi (2007). V Porabju je bilo zapisanih osem tipov družinskih balad z 59 ...različicami. Nekatere izkazujejo tipične prekmurske glasoslovne, oblikoslovne in leksične značilnosti, kot jih poznamo iz izkustva in izsledkov znanstvenih preučevanj porabskih krajevnih govorov, spet druge pa prehajajo ali v nadnarečni (pokrajinski) jezik ali pa so že dokaj približane knjižnemu jeziku.
Ključne besede: slovenščina, slovenska ljudska pesem, družinske balade, Porabje, panonska narečna skupina, prekmursko narečje
Po začetni predstavitvi sodobne prekmurske narečne ustvarjalnosti in literarnega opusa Ferija Lainščka članek najprej opiše poglavitne vsebinske, oblikovne in slogovne značilnosti Lainščkove ...prekmurske narečne poezije, nato pa primerja njegove prestavitve pesmi iz knjižne slovenščine v prekmursko narečje v pesniški zbirki Komi de ravnica bejla/Komu bo ravnica bela (2019), opisuje jezikovne substitucije na sintaktični in leksikalni ravni, nastale pri prevajanju, ter pojasnjuje motive zanje.
Prispevek obravnava narečna imena zdravilnih rastlin v Prekmurju, pokrajini na skrajnem SV Slovenije ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Narečni fitonimi so predstavljeni z jezikoslovnega ...(etimološki, besedotvorni) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Skozi rastlinska poimenovanja se namreč odkriva narava jezikovnega delovanja in vzvodi terminologizacije, v njih pa je ohranjena tudi bogata slovenska (jezikovna) kulturna dediščina.
Članak analizira dijalektalna imena ljekovitog bilja u Prekmurju, regiji na krajnjem sjeveroistočnom dijelu Slovenije uz granicu s Austrijom, Mađarskom i Hrvatskom. Dijalektalni nazivi za fitonime predstavljeni su iz jezične (etimološke, tvorbene riječi) i kulturne (etnološke, simboličke) perspektive. Imena su biljaka važna jer otkrivaju prirodu jezičnih procesa i njihove terminologizacije. Dijalektalni nazivi fitonima služe za očuvanje bogate slovenske (jezične) kulturne baštine.
The article focuses on dialectal names of medicinal plants in Prekmurje, a region in the extreme north-eastern part of Slovenia along the border with Austria, Hungary, and Croatia. Dialectal phytonyms are presented from a linguistic (etymological, word-formational) and cultural (ethnological, symbolic) perspectives. Plant names are important as they reveal the nature of both linguistic processes and their terminologization. They also serve to preserve the rich Slovenian (linguistic) cultural heritage.
Fonološki opis govora v Radencih Mihaela Koletnik
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
08/2015, Letnik:
6, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Radenci danes niso več točka v mreži za SLA. Kraj, kije bil v Ramovševi mreži oštevilčen s številkami279,290in 304 (Benedik 1999: 109), je ob preureditvi mreže izpadel. Ker je raziskava ...slovenskogoriškega narečja1 (Koletnik 1999:1-433) pokazala, da so Radenci še zadnja vzhodna točka, kjer se govori slovenskogoriško narečje oz. njegovo vzhodno podnarečje (v sosednjih Petanjcih se govori prekmursko, na Kapelskem Vrhu in v Hrastju Moti pa prleško narečje), sem glasoslovje tega govora predstavila v obliki fonološkega opisa.
V članku je s fonološkim opisom predstavljen mejni govor zahodnega slovenskogoriškega podnarečja, tj. govor Sv. Ane na Kremberku v Slovenskih goricah. Ta je v Ramovševi mreži za Slovenski ...lingvistični atlas oštevilčen s številko 295 (Benedik 1999: 109). Ob preureditvi mreže je kraj izpadel, v mrežo pa je bil s številko 365 vključen bližnji zaselek Kremberk (Benedik 1999:113; Koletnik 1996: 165-178). Čez Sv. Ano na Kremberku je tekla zgodovinska meja med Karantanijo in Spodnjo Panonijo (Kovačič 1928:27-28; Murko 1962: 343), čez cerkev sv. Ane meja medjareninsko in radgonskopražupni-jo (Kovačič 1928: 64), danes pa po tej črti, tj. od Zgornje Velke na severu prek Sv. Ane na Kremberku v bližino Sv. Trojice in nato do Dvorjan pred Vurberkom ob Dravi, teče meja med zahodnim in vzhodnim slovenskogoriškimpodnarečjem (Koletnik 1999: 370).
Krajevni govor Zgornje Velke (Slovenski lingvistični atlas, točka 364) spada v panonsko narečno skupino, natančneje v zahodno slovensko goriško podnarečje. Značilna zanj sta izguba tonemskih ...nasprotij in poznejše daljšanje staro- in novoakutiranih samoglasnikov v nezadnjih besednih zlogih, ki je zajelo tudi tiste v zadnjih ali edinih besednih zlogih in pod umičnimi naglasi, zato se danes odrazi za te samoglasnike razlikujejo od tistih, ki so bili stalno dolgi oz. cirkumflektirani. Tako je govor izgubil tudi kolikostno nasprotje. Med e-jevskimi glasovi ima samosvoj refleks stalno dolgi e (/e:i/), med o-jevskimipa stalno dolgi q (Jo:/).
Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367) Mihaela Koletnik
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
08/2015, Letnik:
9, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
Govor Negove je točka 367 v mreži krajev za Slovenski lingvistični atlas. Govor, ki spada v panonsko narečno skupino, natančneje v vzhodno slovenskogoriško podnarečje, nima tonemskih nasprotij, ...ohranjeno pa je kolikostno nasprotje. Soglasniški sistem se od knjižnega razlikuje le v posameznih razvojih.
This article presents lexemes denoting the rooms and furnishings in a farmhouse, farms buildings, and farm chores in the Slovenian Hills dialect to the extent specified in the questionnaire used for ...the Slovenian Linguistic Atlas (SLA). One hundred ninety-two replies to 128 questions were collected in six local dialects included in the SLA network of towns: in Šentilj v Slovenskih Goricah (T363), Zgornja Velka (T364), Kremberk (T365), Spodnja Voličina (T366), Negova (T367), and Črešnjevci (T368).
The theoretical part of the paper presents the project Slovenscina na dlani (Slovene in the palm of jour hand), which is intended for the establishment of an interactive learning environment for the ...Slovene language (as mother tongue) in elementary and secondary schools. In this paper we limit the research to elementary school. In the empirical section, we focus on freely available e-learning materials for the Slovene language from the 6th to the 9th grade of elementary school and present the results of an analysis of 10,118 tasks according to their types. The findings indicate an unbalanced representation of different types of tasks, with short answer types in the majority, the task type that is least popular among students. By introducing the most advanced linguistic technology into learning processes, we try to overcome the limitations of existing e-resources for learning the Slovene language.
This article addresses the issue of mother tongue retention in the Slovene Canadian community of Vancouver. A brief social and historical profile of the community is followed by a description of the ...general linguistic situation, based on the data collected through questionnaires and participant observation. The results show substantial intergenerational variation in terms of the immigrants’ language use and language attitudes and point in the direction of a relatively rapid shift from Slovene to English, but not to the weakening of their sense of ethnic identity.
The focus then shifts to the linguistic aspects of Slovene-English language contact themselves. In addition to interference phenomena in the immigrants’ language such as borrowing from English and Slovene-English code switching, special attention is paid to the presence of dialect or standard features in their mother tongue. Lexis in particular is interesting as it shows traces of other languages. Next, we try to identify the most significant factors which affect the immigrants’ choice between Slovene and English in various contexts as well as their use of either dialect or standard in Slovene.
PDF
