In Slovenia, compulsory schools have, since 2009, been obliged to define their own concept of moral and character education under the formal framework of the Primary School Act. Disciplinary measures ...in schools are underpinned by two main punishment theories: the more traditional retributive responses to undesired conduct, and the more recent restorative approach. The present study explores the views of 109 teachers from 13 compulsory schools regarding disciplinary measures through the prism of this paradigmatic divide. A qualitative analysis of group discussions in which teachers evaluated the disciplinary measures at each of the 13 schools will be presented. Only three discussion groups were predominantly restorative oriented. Given the proven negative effects of retribution-oriented disciplinary measures, the findings are not encouraging. We conclude that schools need a clearer disciplinary framework with systematic acquisition of knowledge and practical experience in the field of educational and discipline strategies, and that teachers must continuously reflect on their own disciplinary practices. (DIPF/Orig.)
Postmodern pedagogy is constantly confronted with Lyotard's condemnation of grand narratives found in the philosophy of modernity, on the basis of which basic patterns of moral education were ...developed. In searching for new answers to the question of how education can prepare individuals for life in an age of late modernity, this paper presents the idea of approaching identity and moral development through the inductive educational approach and highlights the importance of education through the arts in the latter, especially in view of the theoretical notion of aesthetics as ethics of postmodernity. In an age in which artistic creativity is deemed less important than acquiring competences aimed at technological development, it is crucial to provide a clear answer as to why and how different art practices may exert an influence on the full development of a child's personality. In order to demonstrate the meaning of artistic experience in general education, one must seek arguments supporting the intrinsic value of the artistic experience. This paper stresses the meaning of artistic experience as a means of communication providing both the artist and the art recipient with the opportunity for personal fulfilment. In this context, Aristotle's concept of mimesis and its role in education through the arts is emphasised as part of the comprehensive inductive educational approach. The argument is illustrated with some qualitative data from the implementation of a project in Kindergarten Vodmat, Ljubljana, Slovenia, using the inductive educational approach and art as a tool for cultural enrichment of pre-school children.
Celotno besedilo
Dostopno za:
BFBNIB, DOBA, IZUM, KILJ, NUK, PILJ, PNG, SAZU, SIK, UILJ, UKNU, UL, UM, UPUK
Povzetek: Presežno je v pedagoških tradicijah ena ključnih dimenzij vzgoje in se od razsvetljenstva naprej pojavlja v duhoslovni, kritični in reformski pedagogiki. V članku analiziram način ...opisovanja in ubesedovanja presežnega pri Foucaultu, Mollenhauerju, Freireju, Luhmanu in Biesti. Pri vseh avtorjih naletimo na idejo, da svobodne prakse sebstva oziroma subjektifikacijske prakse tvorijo le en del pedagoških prizadevanj, vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, kako se te subjektifikacijske prakse povezujejo s prenosom znanja (kvalifikacijo) in formiranjem družbeno primernih oblik vedenja (socializacijo). Medtem ko pri Foucaultu vse tri dimenzije tvorijo koncept vladnosti, pa Biesta sicer opozarja na potrebo po povezovanju teh dimenzij, a se osredotoča predvsem na opisovanje razlik med kvalifikacijo, socializacijo in subjektifikacijo. V zaključku pokažem, da je naloga pedagogike iskanje takih oblik poučevanja in discipliniranja, ki odpirajo možnosti za subjektifikacijske prakse kot prekinitve dominacijskih stanj, neproduktivno pa je iskanje osvobajajoče vzgoje, ki naj bi privedla do dokončne emancipacije posameznika.
Povzetek: Namen prispevka je analiza politike glede poteka šolanja v prvem valu pandemije covida-19 v Sloveniji v luči trendov medikalizacije družbenega življenja in prosvetnopolitičnih idej ...zoževanja izobraževanja na skrb za pričakovane učne dosežke. Za slovensko prosvetno politiko je značilno zanikanje zavedanja, da je šolanje na daljavo v ospredje postavilo predvsem samostojno učenje, epidemiološki ukrepi, predvideni za šolstvo, pa sledijo pojavu medikalizacije družbe in pogosto ovirajo šolske dejavnosti po pedagoških načelih. Poleg tega so bile premalo poudarjene nevarnosti prenosa večine pedagoškega dela na rabo IKT. Odločilna za kakovostno pedagoško delo in uspešnost preventive pred širjenjem covida-19 bo v prihodnje tudi zamenjava avtoritarno paternalističnega diskurza oblasti z naslavljanjem otrok oziroma mladostnikov kot odgovornih bitij.
Politika ničelne tolerance do nasilja se je od devetdesetih let dvajsetega stoletja, ko je dokončno prodrla na svetovni sceni, uveljavila s svojo simbolno, ekspresivno vlogo zagovora družbe brez ...nasilja in dobila spektakelske razsežnosti, ki se v kulturi strahu in ogroženosti le še stopnjujejo. S spretnim križanjem besednjaka humanizma (nasilje je treba vedno označiti kot nedopustno), retributivne kaznovalne politike (družba se je dolžna na nedopustno vedenje odzvati kaznovalno) in utilitarizma (nesorazmerno stroge kazni lahko preprečijo nadaljnje širjenje nasilja) se je odzvala na splošno ozračje kritike permisivnosti in na resne ugovore tretmajski penološki ter kriminološki usmeritvi. V članku bom opozoril na nevzdržnost praktične rabe sredstev politike ničelne tolerance do nasilja v inkluzivni šoli in na resno alternativo dilemi ?ali stroga kazen ali tretmajsko-terapevtska obravnava? v idejah restorativne pravičnosti ter restorativnih vzgojno-disciplinskih pristopov. Ti so še posebej dobrodošli ob obravnavi hitro rastočega ?nasilja na daljavo?, ki ga omogoča razraščanje sovražnega govora v spletnem okolju. Hkrati zavzemanje za celovite restorativne vzgojno-disciplinske pristope zahteva resno obravnavo koncepta skupnosti, ki naj bi jo zasnovali na tej penološki paradigmi.
The aim of the present study was to ascertain the effects of the five-month implementation of the comprehensive inductive educational approach on the social behaviour of kindergarten children. The ...sample consisted of 52 children in the experimental group and 48 children in the control group, aged from 2.6 to 6.0 years. The kindergarten teachers responsible for the two groups completed the Slovenian version of the Social Competence and Behaviour Evaluation questionnaire before and after the implementation of the approach. The children in the experimental group achieved higher scores than those in the control group on five of the eight basic scales of social behaviour, and on two of the three composite scales, as well as on the general result of social adaptation. It can be concluded that the implementation of the comprehensive educational approach influenced various aspects of the children's social behaviour. (DIPF/Orig.).
Sodobne teorije kurikularnega načrto vanja poudarjajo, da moramo - če razumemo kurikulum kot realno substanco vzgojno-izobraževalnega procesa - pri njegovem načrtovanju zajeti vso množico pojavov ...(kurikulumov), ki vplivajo na vzgojno-izobraževalne učinke. Na področju andragogike spada sem še zlasti upoštevanje potreb po izobraževanju ter skrb za povezovanje strategij poučevanja s strategijami učenja. To pa je uresničljivo, če se nacionalni kurikulum oblikuje po načelu odprtega načrtovanja, v mikroandragoških okoliščinah pa uporabimo procesno-razvojno strategijo načrtovanja. Ta pristop se namreč ujema s sistemskim integriranim pristopom ter Jarvisovim modelom pogajalskega kurikuluma, ki izhajata iz temeljnega andragoškega načela, to pomeni, da se interesi in sposobnosti odrasle osebe za izobraževanje povečujejo, če lahko sodeluje pri načrtovanju in izvedbi kurikuluma.
PDF
