Dosedanji poskusi celovite obravnave problematike vodovodne oskrbe v občini niso bili uspešni, največji problem pri upravljanju vodnih virov in načrtovanju njihove bodoče rabe pa so predvsem zelo ...pomanjkljive evidence. Zato so se za pripravo metodološkega pristopa, ki bi omogočil izdelavo kakovostnih strokovnih podlag za potrebe prostorskega načrtovanja in trajnostnega upravljanja z vodnimi viri, v okviru projekta Po kreativni poti do znanja Stanje in potenciali rabe vodnih virov na območju občine Vitanje s poudarkom na pitni vodi (H2O_Vitanje) povezali gospodarska družba Atelje Piano (Atelje krajinske arhitekture, Saša Piano s.p.), Občina Vitanje ter študenti in njihovi mentorji s treh fakultet: študenti geografije z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, krajinske arhitekture Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Visoke šole za varstvo okolja iz Velenja. Projektno skupino je vodil Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Although the green infrastructure concept should be implemented in both urban and rural areas, only few studies investigate the green infrastructure concept in the rural settings. This paper ...contributes to the relevant discussion by analysing how green infrastructure can serve as a facilitator to sustainable spatial development in the predominantly rural area and at the regional level based on the planning experiences from the Vipava Valley (Vipavska dolina), Slovenia. The Vipava Approach is a bottom-up approach that understands green infrastructure in the broader developmental context and not only as a protection or land-use planning. Planning green infrastructure in rural areas should have characteristics of participatory planning on the local level, but it needs to take into account other territorial dimensions of planning as well. It needs to be holistic by addressing key developmental problems on the basis of a strategic development document.
Avtorji monografije opisujejo različne možnosti za trajnostno mobilnost ter spodbujajo k razmišljanju, kako lahko vsak posameznik na podlagi zbranih primerov prispeva k doseganju razvojnih ciljev na ...področju trajnostne mobilnosti. Kljub prikazanim primerom dobre prakse in številnim pozitivnim izkušnjam, ki so prepričali vsaj del mladih v uporabo trajnostnih oblik prometa, pa je potrebno prizadevanja za trajnostno mobilnost podkrepiti s celostnimi pristopi, ki pa zahtevajo aktivno vlogo različnih deležnikov. Poleg zgleda staršev je izjemno pomembna tudi ustrezna obravnava trajnostne mobilnosti v šolskih kurikulih v celotni izobraževalni vertikali: od vrtca do univerze. GeograFF 23 je pri tem lahko v veliko pomoč.
Kljub načelnemu približevanju upravljanja z vodami ter prostorskega načrtovanja v Vodni direktivi (2000) poteka izdelava načrtov upravljanja voda brez upoštevanja širših razvojnih dejavnikov v ...prostoru. V prispevku predlagamo celovitejši oziroma geografski pristop k izdelavi strokovnih podlag kot izhodišče za prostorsko načrtovanje v porečjih, in sicer s povezavo DPSIR modela in strokovnih analiz pri prostorskem načrtovanju. Tako smo povezali okoljski vidik načrtovanja razvoja porečij s širšim razvojnim vidikom. Predlagani pristop smo preverili in ovrednotili na primeru porečja reke Kokre v Sloveniji.
Gorjanci, Haloze, Kum and Pohorje are four Slovenian areas in which the Natura 2000 network seeks to preserve important European habitat types of grasslands along with their species. This article ...presents a survey of attitudes towards nature conservation and Natura 2000 sites among farmers who in the period 2015–2020 actively participated in a LIFE project aimed at the management and conservation of dry grasslands. Compared to other residents of Slovenia, the farmers participating in the project are more aware of Natura 2000 sites and have a more positive attitude towards them. As a result of the project, a significant share of farmers changed their views on the importance of preserving species-rich grasslands (58%) and on agricultural practices carried out in them (43%).
Litoralizacijo označuje izrazita razvojna dvojnost: ob obali prihaja do zgoščevanja gospodar-skih dejavnosti in prebivalcev, medtem ko se zaledje sooča z depopulacijo, staranjem prebi-valstva in ...slabimi zaposlitvenimi možnostmi. S pomočjo izbranih družbenogospodarskih kazalcev smo za naselja ob štirih proflih preučili razvojno dvojnost Slovenske Istre. Struktura prebivalstva kaže, da litoralizacija v Slovenski Istri dobiva drugačno prostorsko razsežnost, saj smo opredelili tri tipe razvojnih območij.
Leta 2007 je v Združenih državah Amerike izbruhnila finančna kriza, ki se je postopoma razvila v eno najhujših globalnih finančnih in gospodarskih recesij v zgodovini (post)moderne družbe. Njene ...posledice so številne. V članku proučujemo enega od prostorskih učinkov, to je nedokončane ali dokončane, vendar ne popolnoma zasedene novogradnje stanovanjskih in poslovnih objektov. V Ljubljani smo konec novembra leta 2011 s terenskim popisom evidentirali 97 lokacij praznih ali le delno zasedenih večstanovanjskih in poslovnih zgradb oziroma kompleksov, zgrajenih za trg, in njihovih aktivnih ali opuščenih gradbišč. Med popisanimi enotami prevladujejo pretežno večstanovanjske zgradbe in kompleksi (76 enot), ostalo so poslovne zgradbe ali zgradbe in kompleksi z izrazito mešano stanovanjsko-poslovno funkcijo. V popisanih nepremičninah je na voljo več kot 1.500 stanovanj ter skoraj 75.000 m2 poslovnih prostorov. Prostorska analiza popisanih enot kaže na razpršenost po vsem mestu, vendar z nekaj zgostitvami na območjih z najboljšo dostopnostjo ali razpoložljivim prostorom. V članku analiziramo tudi vzroke na strani ponudbe in povpraševanja za nastanek novega elementa v morfološki strukturi Ljubljane, na koncu pa nakazujemo možnosti za prihodnje raziskave na tem področju.
In 2007, the United States witnessed a financial crisis that gradually developed into one of the most serious global financial and economic recessions in the history of (post)modern society. Its ...effects are numerous. This article studies one of its spatial effects; that is, newly built (after 2005) residential and office buildings that are either unfinished or already built but not fully occupied. In Ljubljana in November 2011, there were ninety-seven locations with unoccupied or partly occupied residential houses and office buildings or groups of houses and office buildings together with abandoned or active construction sites. The majority of the structures studied were predominately represented by several blocks of flats and groups of dwellings. The others are office buildings or buildings and complexes with distinctively mixed residential-business functions. There are more than 1,500 empty flats and almost 75,000 m² of office area in the buildings surveyed. Spatial analysis showed that the structures surveyed are relatively scattered throughout Ljubljana. However, there were some clusters of buildings, especially in areas with the best accessibility. This article analyses the causes of this phenomenon, which is creating a new morphological element in Ljubljana. The article concludes by stating possible directions for future research.
This paper investigates the characteristics of functionally derelict areas in Slovenia, criteria for their identification, typology and arguments for further monitoring, and regular updating of this ...new spatial and data layer. Both specifying the precise location and knowledge of characteristics of derelict areas, i.e. brownfields, are an important step towards sustainable planning and placement of activities. In 2017, we recorded 1081 functionally derelict areas in Slovenia in a total area of 3423 ha, with a prevalence of areas of industrial activities.
PDF
