V začetku novembra 2011 smo v okolici Ljubljane na zidovih posameznih stanovanjskih hiš opazili množičen pojav polonic. Nekaj primerkov smo izlovili, da bi določili vrsto. Na podlagi ...stereomikroskopskega pregleda in ob uporabi dostopne literature smo potrdili vrsto Harmonia axyridis (Pallas). Vrsta pri nas še nima slovenskega poimenovanja, zato v tem prispevku predlagamo uporabo imena pisana polonica, ki izhaja iz angleškega poimenovanja Harlequin ladybird. V prispevku je opisana bionomija vrste in njen pomen za Slovenijo. Pisana polonica je bila v Evropo vnesena z namenom uporabe v biotičnem varstvu rastlin. V nekaterih državah poročajo o škodljivem hranjenju odraslih osebkov pisane polonice z mehkimi plodovi nekaterih sadnih vrst, kot tudi grozdnimi jagodami. Vrsta H. axyridis postaja nadležna v urbanem prostoru. Nekateri tuji viri navajajo, da s svojimi izločki onesnažuje zidove in opremo, povzroča lahko tudi alergijske reakcije pri ljudeh.
The occurrence of some pests and diseases was monitored on horse chestnut (Aesculus hippocastanum), red horse chestnut (Aesculus x carnea), plane tree (Platanus hybrida) and Indian bean tree (Catalpa ...bignonioides) in the period 1995-2003. The following organisms were the most common: the horse chestnut leaf-miner (Cameraria ohridella) on horse chestnut and, in recent two years, also on red horse chestnut, the Sycamore lace bug (Corythuca ciliata) and the leaf miner (Phyllonorycter platani) on plane tree. The flatid planthopper (Metcalpha pruinosa) was found inland, in Ljubljana in 2003 on A. x carnea near a busy petrol station, and on C. bignonioides in the vicinity of a motorway intersection. Along with M. pruinosa, two new parasite fungi for Slovenia were found in 2003 Erysiphe flexuosa on A. x carnea, A. hippocastanum and Erysiphe elevata on C. bignonioides.
Raziskava nekaterih dejavnikov (temperatura zraka, relativna zračna vlaga, načini namakanja in gostota nežleznih dlačic) v povezavi z naselitvijo navadne pršice (Tetranychus urticae Koch) na ...krizanteme Chrysanthemum 'Veria Dark' in 'Cassablanca White' je potekala v letih 2003 in 2004 v rastlinjaku in v laboratorijih na Biotehniški fakulteti (Ljubljana). Krizanteme obeh sort so bile vzgojene iz sadik s koreninsko grudico. Tehnologija gojenja krizantem je bila v skladu s priporočili stroke in na podlagi lastnih opazovanj. Namakanje je bilo leta 2003 kapljično in poplavno, leta 2004 pa samo poplavno. Na naselitev navadne pršice na preučevani sorti krizantem vpliva način naselitve in poraščenost listov z nežleznimi dlačicami. Na razvoj navadne pršice vplivata temperatura zraka in relativna zračna vlaga. Prevelika količina vode v substratu pa negativno vpliva na kondicijo krizantem.
In 1998–2001, the cotton aphid (Aphis gossypii Glover, Homoptera, Aphididae) was found to complete its holocycle on Catalpa bignonioides Walt. in Ljubljana (Slovenia). The infested leaves showed ...curling. The aphid was very damaging by causing the flowers to abort. Many natural enemies (Adalia bipunctata, Chrysoperla carnea, Aphidoletes aphidimyza, Scymnus and Orius species) attack A. gossypii very succcesfully.
V letih 1998–2001 smo na cigararju (Catalpa bignonioides Walt.) v Ljubljani (Slovenija) zabeležili bombaževčevo uš (Aphis gossypii Glover, Homoptera, Aphididae), ki se je razvijala holociklično. Napadeni listi so se zvijali. Uš je bila zelo škodljiva in je zavrla cvetenje cigarovca. Plenilci Adalia bipunctata, Chrysoperla carnea, Aphidoletes aphidimyza, Scymnus in Orius vrste so uspešno plenili bombaževčevo uš.
Za potrebe načrtovanja varstva kostanjevih dreves smo v letih 2003 in 2004 ocenjevali poškodbe, ki jih povzročajo gosenice kostanjevega listnega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka&Dimić) na ...listih divjega kostanja (Aesculus hippocastanum L.) v parku Tivoli v Ljubljani. V letu 2003 smo določili stopnjo napadenosti dreves s pomočjo računalniškega programa, v letu 2004 pa smo se odločili za vizualno ocenjevanje napadenosti listov. Liste smo glede na delež izvrtin uvrstili v osem razredov. Rezultati poskusa so pokazali, da so bila drevesa v letu 2003 bolj napadena s kostanjevim listnim zavrtačem kot v naslednjem letu. Površina izvrtin v avgustu 2003 je pri več kot 80% listov v povprečju zavzela od 10% do 50% njihove celotne površine, v septembru istega leta pa od 50% do 100%. V letu 2004 so bili listi napadeni s kostanjevim listnim zavrtačem v obeh mesecih pod 25%, vendar smo opazili, da so bili istočasno okuženi z listno sušico divjega kostanja (Guignardia aesculi Peck./Stev./) tudi do 50%. Pri spremljanju napadenosti listov glede na starost kostanjevih dreves v letu 2003 smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med obravnavanji. Podatki kažejo, da so bila junija najmlajša drevesa manj napadena, v juliju pa bolj napadena od ostalih dveh obravnavanj. V avgustu in septembru so bila drevesa srednje starosti manj napadena od najmlajših in najstarejših dreves, a hkrati močno okužena z glivo Guignardia aesculi.
Letos praznuje 70 let zaslužni prof. akad. dddr. Jože Maček, dolgoletni glavni in odgovorni urednik ter sodelavec Zbornika Biotehniške fakultete, ki mu je posvečena ta številka. Biografija in ...pedagoško delo Zaslužni prof. akad. dddr. Jože Maček se je rodil 28. oktobra 1929 v Oleščah (Sv. Petru) pri Laškem. Diplomiral je leta 1959 na Agronomskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo in leta 1968 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorat iz agronomskih znanosti je dosegel v Bonnu leta 1964, doktorat ekonomskih znanosti v Beogradu leta 1976 in doktorat iz zgodovinskih znanosti v Ljubljani leta 1990. Od 1959 je bil asistent, od 1966 vnaprej habilitirani docent, od 1969 docent, od 1972 izredni profesor za varstvo rastlin, od 1975 redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmacijo na Agronomskem oz. Gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izredni član SAZU je postal 18. maja 1989, redni član pa 6. junija 1995. Od leta 1996 je tajnik naravoslovnega razreda in član predsedstva SAZU. Leta 1998 je postal dopisni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, dopisni član Nemške fitomedicinske družbe (Deutsche Phytomedizinische Gesellschaft) v Bonnu. Je tudi redni član Mediteranske fitopatološke unije (Mediterranean Phytopathological Union) v Rimu oz. Atenah in za en mandat član njenega predsedstva. Akad. prof. dddr. Jože Maček je nastopil svojo pedagoško pot kot asistent takoj po prvi diplomi na tedanjem Agronomskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo in jo nadaljeval na kasnejšem Agronomskem oddelku oz. VTOZD-u za agronomijo Biotehniške fakultete, ter jo po 38 letih zaključil na sedanjem Oddelku za agronomijo iste fakultete. Tudi na dodiplomskem študiju na sedanjem Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete je poučeval 33 let. Med svojim učiteljskim delovanjem je predaval tri predmete na dodiplomskem študiju: fitopatologijo, fitofarmacijo in gozdno fitopatologijo in sicer prva dva predmeta vsem študentom visokošolskega študija (zdaj univerzitetnega) na Oddelku za agronomijo, tretjega pa na Oddelku za gozdarstvo. Prestrukturiral in posodobil je kompleks fitomedicinskih predmetov. Bil je mentor več kot sto diplomantom visokega univerzitetnega študija ter višješolskega študija. Več diplomantov je pod njegovim mentorstvom prejelo Prešernove nagrade. V obdobju 1984-1994 je objavil 4 univerzitetne učbenike: 3 iz posebne fitopatologije od katerih je Posebna patologija poljščin izšla že v tretji izdaji, Posebna patologija vrtnin v dveh izdajah in Posebna fitopatologija sadnega drevja in vinske trte, v dveh izdajah. Objavil je tudi učbenik iz Gozdne fitopatologije. V soavtorstvu je izdelal priročnik Kemična sredstva za varstvo rastlin in sicer l. 1980 na 305 straneh, leta 1990 pa v novi izdaji pa na 505 straneh. Objavil je tudi knjigo o boleznih poljščin (leta 1991, 267 str.), v soavtorstvu knjigo Tehnike nanašanja pesticidov (1990, 319 str.) in več drugih samostojnih publikacij. Vsa navedena dela so nepogrešljivi učbeniki za študij na dodiplomskem študiju, ne manjkajo pa tudi na policah strokovno usmerjenih knjižnic in posameznikov širom po Sloveniji. Od osnovanja podiplomskega študija na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete je bil vključen tudi v organiziranje in izvedbo le-tega, in kjer je sodeloval kot predavatelj. Bil je mentor magistrandom in doktorandom. Predaval je tudi na magistrskih študijih na drugih domačih fakultetah pa tudi v tujini. Raziskovalno in strokovno delo Znanstvena in strokovna dejavnost prof. Mačka se kaže v njegovi izjemni širini, ki izhaja iz njegove široke izobrazbe in razgledanosti. Še posebno pritegne njegov kritični pristop, k reševanju zastavljenih ciljev, odprtih vprašanj vedno ob globokem spoštovanju tudi idej drugih in njihovih predlogov. Ustrezno njegovi široki usmeritvi se je skoraj 40 let ukvarjal s patološko fiziologijo gliv, patogeno mikofloro, s sestavo in razširjenostjo listnih zavrtačev, z vplivom herbicidov na občutljivost rastlin proti parazitom in na talne mikroorganizme, s kontaminacijo tal in kmetijskih pridelkov s fitofarmacevtskimi sredstvi, z vplivom industrijskih ekshalacij na kmetijske rastline, z ekonomskimi vprašanji varstva rastlin ter z agrarno zgodovinskimi temami. Iz navedenih področij je objavil prek 130 znanstvenih razprav v domačem in tujem periodičnem tisku. Iz področja fitopatologije je opisal pri nas na novo ugotovljene parazitske glive: Peronospora cerinthe, Puccinia pelargonii-zonalis, Phyllactinia roboris, Microsphaera hypophylla, Scirrhia pini in številne druge. V smeri patološke fiziologije je raziskoval slabo obdelano problematiko primarnega in sekundarnega parazitizma pri glivah s čimer je zbudil pozornost v tujini. Dokazal je, da so nekatere glive (Phyllosticta spp., Alternaria spp. idr.) nedvoumno sekundarni paraziti. Preučeval je tudi razvojne kroge več parazitskih gliv. Na področju entomologije je kot prvi v Sloveniji preučeval hiponomološko favno (favno listnih zavrtačev). Ugotovil je več sto za Slovenijo, za prejšnjo državo in za jugovzhodno Evropo novih vrst in precejšnje število doslej neznanih gostiteljskih rastlin in je o tej favni objavil 25 del, v tisku pa je o tem posebna monografija. Na področju fitofarmacije je preučeval stimulacijo rži s hormonskimi herbicidi za okužbo z rženim rožičkom (Claviceps purpurea), ter kasneje intenzivno vpliv raznih skupin herbicidov, zlasti najnovejših sulfonilsečninskih, na talne (tudi parazitske) mikroorganizme. Skoraj dvajset let je preučeval kontaminacijo rastlin in tal z ostanki fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji in ugotovil sorazmerno skromno obremenitev z njimi tako rastlin (pridelkov) kot tal v Sloveniji. Na področju varstva okolja je preučeval poškodbe, ki jih povzročajo industrijske ekshalacije in njihov obseg na kmetijskih in samoniklih rastlinah v Sloveniji. Ugotovil je poškodbe na nekaterih vrstah, ki dotlej znanstveno niso bile opisane kot občutljive. Na področju ekonomike varstva rastlin je za dve obdobji opravil oceno gospodarskih škod od rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov za Slovenijo in prejšnjo državo in ugotovil da kljub fitomedicinskim ukrepom znašajo te še vedno približno 35 odstotkov hipotetičnega pridelka. Je eden redkih strokovnjakov v Evropi, ki se je lotil te tematike. S področja agrarne in gozdne zgodovine je objavil vrsto publikacij v katerih se prepletajo dognanja naravoslovnih, tehniških in ekonomskih znanosti. Obdelal je gozdno gospodarstvo na številnih državnih gospoščinah proti koncu 18. stoletja in razmerja med kmetijstvom in gozdarstvom v zgodovinski retrospektivi. Monografsko pa je obdelal inštrukcijo za gospodarjenje na državnih gospoščinah iz l. 1788, reluicijo tlake kot najtežje fevdalne obveznosti podložnikov v stoletju pred zemljiško odvezo, vpliv (tehničnih in duhovnih) dosežkov agrarnega prevrata na rastlinsko proizvodnjo v Sloveniji v obdobju 1848-1939 ter izdelal statistiko rastlinske proizvodnje za naše sedanje državno ozemlje za obdobje 1868-1939. Prispevek akad. prof. dddr. Jožeta Mačka k publicistični dejavnosti Čeprav je že zgoraj omenjena tematika, ki jo je prof. Maček obravnaval v nekaterih svojih delih, dokaj obsežna pa je treba njegov prispevek k publicistični dejavnosti še posebej izpostaviti. Njegov prispevek k obogatitvi fitomedicinskega slovstva je zaradi obsežnosti, tudi interdisciplinarnosti, težko izmerljiv: Samostojnih publikacij je objavil 15, od tega 5 znanstvenih, 4 učbenike (delno v več izdajah) in 6 strokovnih. Znanstvenih in strokovnih razprav ter člankov je v tujih in domačih revijah objavil nad 350, raznih krajših strokovnih in poljudnoznanstvenih sestavkov pa nad 3.000. Izdelal je veliko raziskovalnih poročil in ekspertiz. Iz nemščine in angleščine je prevedel nad 20 knjig in veliko krajših sestavkov. Menimo, da je najuspešnejši prevajalec strokovne literature iz biotehniških strok pri nas. Dolga leta je referiral o bioloških in fitopatoloških znanstvenih razpravah iz slovanskih in drugih jezikov v Berichte über wissenschaftliche Biologie, pri znani Springerjevi založbi. Bil je 25 let glavni in odgovorni urednik Zbornika Biotehniške fakultete in 10 let sourednik poljudno strokovne revije Naš vrt. Bil je oz. je član uredniških odborov 4 tujih in več domačih znanstvenih in strokovnih revij ter doslej tudi urednik vseh Zbornikov, ki izidejo iz Slovenskih posvetovanj iz varstva rastlin. Pomemben je še prispevek prof. Mačka k obogatitvi fitomedicinske in biotehniške terminologije nasploh. Še bi lahko pregledovali profesorjeva objavljena in neobjavljena dela ter nizali podatke o še drugih njegovih napisanih in nenapisanih aktivnostih in prispevkih Ljubljanski univerzi, in znanosti nasploh. Spoštovani profesor za vse se vam zahvaljujemo in vam voščimo vse najboljše ob vašem jubileju. Sodelavci
A method for succesive rearing of the common green lacewing, Chrysoperla carnea Stephens, on adult food consisting of milk, eggs, fruit, sugar, yeast in the form of small grains and wheat germ ...stuffing 'Kalčko' was established. For the first time the common green lacewing, Chrysoperla carnea Stephens, was reared in this way on improved artificial food described in the study, which contains wheat germ stuffing 'Kalčko'. Larvae were reared on green peach aphid, Myzus persicae Sulz. A test of the efficiency of Chrysoperla carnea of the green peach aphid on hydroponically grown peppers was done. Reproduction of the common lacewing, Chrysoperla carnea Stephens, was successful under laboratory conditions. The artificial diet specially prepared for the purpose had a favourable effect on the fecundity of females. The larvae developed well when they were fed on the green peach aphid, Myzus persicae Sulz. Because an abundant supply of aphids was provided and additional obstacles were used so that the larvae did not find one another, cannibalism was reduced. Natural mortality of subjects during reproduction time was moderate. The application of eggs of Chrysoperla carnea attached to cotton gauze is an appropriate method for target introduction into greenhouses on a smaller scale.
V raziskavi je izdelana metoda za laboratorijsko gojenje odraslih osebkov navadne tančičarice (Chrysoperla carnea Stephens) na umetni hrani predvsem iz domačih sestavin (mleko, kokošja jajca, sadni sladkor, kvas v zrncih in nadev iz pšeničnih kalčkov "Kalčko"). Prvič je tako navadna tančičarica (Chrysoperla carnea Stephens) gojena na navedeni izboljšani umetni hrani, ki vsebuje nadev iz pšeničnih kalčkov 'Kalčko'. Ličinke so gojene na sivi breskovi uši (Myzus persicae Sulz.). Preverjena je še učinkovitost navadne tančičarice za sivo breskovo uš (Myzus persicae Sulz.) na hidroponsko gojeni papriki v rastlinjaku. Razmnoževanje navadne tančičarice (Chrysoperla carnea Stephens) je potekalo uspešno v laboratorijskih razmerah. Pripravljena dietna hrana je ugodno vplivala na plodnost samic. Ličinke tančičaric so dobro uspevale, če so se hranile na sivi breskovi uši (Myzus persicae Sulz.). Dodajanje listnih uši v presežku in postavljanje dodatnih ovir, je preprečilo, da se ličinke niso našle (srečale) med seboj in je tako kanibalizem zmanjšan. Naravna smrtnost osebkov med razmnoževanjem je bila na sprejemljivi ravni. Aplikacija jajčec vrste Chrysoperla carnea Stephens prek gaze, je primerna metoda za manjše ciljne vnose v rastlinjake.
Efficacy of four species of entomopathogenic nematodes (Steinernema feltiae, S. carpocapsae, Heterorhabditis bacteriophora, H. megidis) for the control of granary weevil adults ...(Sitophilus granarius) was tested under laboratory condition. Suspensions of nematodes were applied in three concentrations (5.000, 10.000, and 20.000 IJs per ml) at three temperatures (15oC, 20oC and 25oC). After one week mortality of the beetles was assessed. No significant differences in the percentage of mortality were determined between treatments with S. feltiae, S. carpocapsae and H. bacteriophora, while H. megidis was the least efficient. Mortality of the beetles was statistically significantly higher at 20 and 25 oC. Influence of the concentration of the nematode suspension was proved to be less important in biological activity of biological agents in question.
Twenty-three bacterial isolates were isolated from fresh grapevine galls of crown gall disease of 9 different cultivars using semiselective media 3DG and RS. Eight reference strains from Germany, ...Hungary and Afghanistan were used as positive controls. Isolates were further characterised by means of 10 morphological, physiological and biochemical tests and their pathogenicity was checked on 4 different species of test plants. Identification and pathogenicity were also checked by the use of PCR with specific primers, which detected T-DNA carrying oncogenes acs and vis. The UPGMA dendrogram based on similarity of obtained biochemical and PCR results divideed the analysed isolates into two clearly differentiated clusters. The first cluster consisted of 18 Slovenian bacterial isolates, 3 Hungarian and 1 Afghanistan reference A. vitis strains, which show typical results for A. vitis in all biochemical tests and/or contain typical sequences of acs or vis gen. The second cluster was made up of 9 isolates, with two or more atypical results of biochemical tests and were negative in PCR. One isolate was identified as A. tumefaciens bv. 1 according to results of biochemical tests. Among 11 Slovenian and 6 foreign isolates, which were found to be pathogenic on test plants, 14 were pathogenic on tomato, 9 on Kalanchoe tubiflora and 7 isolates formed tumors on sunflower. Among 16 Slovenian A. vitis isolates identified by means of PCR 12 were octopine/nopaline and 2 were vitopin isolates.
Na semiselektivnih gojiščih 3DG in RS smo iz svežih tumornih izrastov, ki so značilni simptomi bolezni bakterijskega raka vinske trte, izolirali 23 bakterijskih izolatov iz 9 različnih sort vinske trte. Za pozitivne kontrole smo uporabili 8 referenčnih sevov iz Nemčije, Madžarske in Afganistana. Izolate, ki so imeli na gojiščih značilno rast, smo testirali z 10 različnimi morfološkimi, fiziološkimi in biokemičnimi testi. Njihovo patogenost smo ugotavljali na 4 vrstah testnih rastlin. S PCR reakcijo smo ugotavljali navzočnost acs in vis genov na T-DNK. Na UPGMA dendrogramu narejenem na osnovi podobnosti rezultatov biokemičnih in PCR testov so analizirani izolati razvrščeni v dve jasno ločeni skupini. V prvi je 18 slovenskih izolatov, 3 madžarski in 1 afganistanski z značilnimi biokemičnimi lastnostmi za vrsto A. vitis in/ali vsebnostjo značilnih sekvenc acs ali vis genov, v drugi skupini je 9 izolatov z dvema ali več odstopanji značilnih reakcij pri biokemičnih testih in/ali odsotnostjo namnoženih za to vrsto značilnih T-DNA sekvenc. En izolat je po rezultatih biokemičnih testov pripadal vrsti A. tumefaciens bv. 1. Med 11 slovenskimi in 6 referenčnimi izolati iz tujine, ki so bili patogeni na testnih rastlinah jih je 14 oblikovalo tumorne izrastke na paradižniku, 9 na Kalanchoe tubiflora in 7 na sončnici. S PCR metodo pa smo identificirali 12 oktopinsko/nopalinskih sevov in 2 vitopinska seva.
Žuželke in pršice povzročajo podobne poškodbe kot jih povzroča tudi troposferski ozon (O3) na indikatorski rastlini plazeči detelji (Trifolium repens 'Regal'). Zastavili smo poskuse v katerih smo ...natančno popisovali in fotografirali poškodbe 6 različnih vrst sesajočih žuželk in pršic na plazeči detelji, ki smo jih primerjali s poškodbami na listih plazeče detelje, ki so nastale kot posledica velikih koncentracij ozona. Listne poškodbe v obliki nekroz smo opazovali na občutljivih in odpornih klonih plazeče detelje na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani od maja do septembra 1998. V laboratoriju Inštituta za fitomedicino, na Biotehniški fakulteti, v Ljubljani, smo od avgusta do konca oktobra 2001 gojili žuželke in pršice in opazovali poškodbe zaradi sesanja živalic. V poskusu so bile: navadna pršica (Tetranychus urticae Koch), tobakov resar (Thrips tabaci Lindeman), vrsta uši Nearctaphis bakeri Cowen, dve vrsti stenic Halticus apterus Linnaeus in Trigonotylus coelestialium Kirkaldy in dvopikčasti škržatek (Cicadella viridis Linnaeus). Fotografije in natančne opise poškodb, zaradi različih vrst živalic in ozona, smo primerjali, med seboj. Poškodbe, bele kloroze, ki jih povzroča stenica Halticus apterus Linnaeus so bile največje med poškodbami preučevanih škodljivcev, hkrati pa so tudi najbolj podobne poškodbam, ki nastanejo zaradi velikih koncentracij ozona. Vsi ostali preučevani organizmi povzročajo drugačne vrste poškodb.
