The occurrence of some pests and diseases was monitored on horse chestnut (Aesculus hippocastanum), red horse chestnut (Aesculus x carnea), plane tree (Platanus hybrida) and Indian bean tree (Catalpa ...bignonioides) in the period 1995-2003. The following organisms were the most common: the horse chestnut leaf-miner (Cameraria ohridella) on horse chestnut and, in recent two years, also on red horse chestnut, the Sycamore lace bug (Corythuca ciliata) and the leaf miner (Phyllonorycter platani) on plane tree. The flatid planthopper (Metcalpha pruinosa) was found inland, in Ljubljana in 2003 on A. x carnea near a busy petrol station, and on C. bignonioides in the vicinity of a motorway intersection. Along with M. pruinosa, two new parasite fungi for Slovenia were found in 2003 Erysiphe flexuosa on A. x carnea, A. hippocastanum and Erysiphe elevata on C. bignonioides.
Raziskava nekaterih dejavnikov (temperatura zraka, relativna zračna vlaga, načini namakanja in gostota nežleznih dlačic) v povezavi z naselitvijo navadne pršice (Tetranychus urticae Koch) na ...krizanteme Chrysanthemum 'Veria Dark' in 'Cassablanca White' je potekala v letih 2003 in 2004 v rastlinjaku in v laboratorijih na Biotehniški fakulteti (Ljubljana). Krizanteme obeh sort so bile vzgojene iz sadik s koreninsko grudico. Tehnologija gojenja krizantem je bila v skladu s priporočili stroke in na podlagi lastnih opazovanj. Namakanje je bilo leta 2003 kapljično in poplavno, leta 2004 pa samo poplavno. Na naselitev navadne pršice na preučevani sorti krizantem vpliva način naselitve in poraščenost listov z nežleznimi dlačicami. Na razvoj navadne pršice vplivata temperatura zraka in relativna zračna vlaga. Prevelika količina vode v substratu pa negativno vpliva na kondicijo krizantem.
Za potrebe načrtovanja varstva kostanjevih dreves smo v letih 2003 in 2004 ocenjevali poškodbe, ki jih povzročajo gosenice kostanjevega listnega zavrtača (Cameraria ohridella Deschka&Dimić) na ...listih divjega kostanja (Aesculus hippocastanum L.) v parku Tivoli v Ljubljani. V letu 2003 smo določili stopnjo napadenosti dreves s pomočjo računalniškega programa, v letu 2004 pa smo se odločili za vizualno ocenjevanje napadenosti listov. Liste smo glede na delež izvrtin uvrstili v osem razredov. Rezultati poskusa so pokazali, da so bila drevesa v letu 2003 bolj napadena s kostanjevim listnim zavrtačem kot v naslednjem letu. Površina izvrtin v avgustu 2003 je pri več kot 80% listov v povprečju zavzela od 10% do 50% njihove celotne površine, v septembru istega leta pa od 50% do 100%. V letu 2004 so bili listi napadeni s kostanjevim listnim zavrtačem v obeh mesecih pod 25%, vendar smo opazili, da so bili istočasno okuženi z listno sušico divjega kostanja (Guignardia aesculi Peck./Stev./) tudi do 50%. Pri spremljanju napadenosti listov glede na starost kostanjevih dreves v letu 2003 smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike med obravnavanji. Podatki kažejo, da so bila junija najmlajša drevesa manj napadena, v juliju pa bolj napadena od ostalih dveh obravnavanj. V avgustu in septembru so bila drevesa srednje starosti manj napadena od najmlajših in najstarejših dreves, a hkrati močno okužena z glivo Guignardia aesculi.
Efficacy of four species of entomopathogenic nematodes (Steinernema feltiae, S. carpocapsae, Heterorhabditis bacteriophora, H. megidis) for the control of granary weevil adults ...(Sitophilus granarius) was tested under laboratory condition. Suspensions of nematodes were applied in three concentrations (5.000, 10.000, and 20.000 IJs per ml) at three temperatures (15oC, 20oC and 25oC). After one week mortality of the beetles was assessed. No significant differences in the percentage of mortality were determined between treatments with S. feltiae, S. carpocapsae and H. bacteriophora, while H. megidis was the least efficient. Mortality of the beetles was statistically significantly higher at 20 and 25 oC. Influence of the concentration of the nematode suspension was proved to be less important in biological activity of biological agents in question.
Žuželke in pršice povzročajo podobne poškodbe kot jih povzroča tudi troposferski ozon (O3) na indikatorski rastlini plazeči detelji (Trifolium repens 'Regal'). Zastavili smo poskuse v katerih smo ...natančno popisovali in fotografirali poškodbe 6 različnih vrst sesajočih žuželk in pršic na plazeči detelji, ki smo jih primerjali s poškodbami na listih plazeče detelje, ki so nastale kot posledica velikih koncentracij ozona. Listne poškodbe v obliki nekroz smo opazovali na občutljivih in odpornih klonih plazeče detelje na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani od maja do septembra 1998. V laboratoriju Inštituta za fitomedicino, na Biotehniški fakulteti, v Ljubljani, smo od avgusta do konca oktobra 2001 gojili žuželke in pršice in opazovali poškodbe zaradi sesanja živalic. V poskusu so bile: navadna pršica (Tetranychus urticae Koch), tobakov resar (Thrips tabaci Lindeman), vrsta uši Nearctaphis bakeri Cowen, dve vrsti stenic Halticus apterus Linnaeus in Trigonotylus coelestialium Kirkaldy in dvopikčasti škržatek (Cicadella viridis Linnaeus). Fotografije in natančne opise poškodb, zaradi različih vrst živalic in ozona, smo primerjali, med seboj. Poškodbe, bele kloroze, ki jih povzroča stenica Halticus apterus Linnaeus so bile največje med poškodbami preučevanih škodljivcev, hkrati pa so tudi najbolj podobne poškodbam, ki nastanejo zaradi velikih koncentracij ozona. Vsi ostali preučevani organizmi povzročajo drugačne vrste poškodb.
Poljska pokalica (Agriotes lineatus L.) je v letu 2004 rojila v okolici Ljubljane od 20. tedna v maju (10. maj) do 36. tedna (30. avgust), s kulminacijo v 25. tednu (14. in 17. junij), ko se je v ...enem samem tednu ulovilo na eno feromonsko vabo (tip Yatlor) 876 pokalic. V letu 2005 je rojila od 17. tedna (28. april) do 34. tedna (25. avgust), s kulminacijo v 21. in 22. tednu (23., 26. maj in 30. maj, 2. junij) ter 26. teden (27. in 30. junij), ko je bilo 27. junija v vabi 569 hroščev. Višja temperatura zraka in tal je vzpodbudila njeno aktivnost, manj so nanjo vplivale deževne padavine. V poskusu množičnega lova pokalic A. lineatus s ciljem zmanjševanja populacije, se je največ osebkov lovilo v varianti z osmimi feromonskimi vabami (leta 2004 skupaj 2940, leta 2005 skupaj 1444 osebkov), sledi varianta z dvema vabama (leta 2004 skupaj 1268, leta 2005, 752 osebkov) in tej varianta s štirimi vabami (leta 2004 skupaj 1120, leta 2005, 664 osebkov). Najmanj pokalic se je lovilo na eno vabo (leta 2004 skupaj 505, leta 2005 pa 178 osebkov). V letih 2004 in 2005 je bila ugotovljena statistično značilna razlika v številčnem naletu pokalic (Agriotes lineatus) pri varianti z osmimi feromonskimi vabami.
During the years 2002 and 2003, preference of flea beetles,
Phyllotreta spp., to white and Chinese cabbage, grown in monoculture and in mixed crop, was tested. The aim of the research was to ...determine if Chinese cabbage is an appropriate trap crop for this pest in the production of white cabbage, an important vegetable in Europe and in North America. The number of beetles on Chinese cabbage in monoculture and in mixed crop did not differ significantly. In both treatments the number of adults of flea beetles on Chinese cabbage and the percentage of damaged leaf area they caused, were significantly higher than that on white cabbage. Statistically significant and positive correlation was established between leaf damage and number of flea beetles. It was stronger in 2003, which was less favorable for the crop with regards to the weather conditions (drought and high air temperatures). No significant differences were found in the number of adults and in most evaluations also in the damage assessments on white cabbage when grown in monoculture and in mixed culture. Therefore, we concluded that Chinese cabbage grown in mixed crop with white cabbage is not a suitable control measure for reducing the damage caused by flea beetles.
In 1998–2001, the cotton aphid (Aphis gossypii Glover, Homoptera, Aphididae) was found to complete its holocycle on Catalpa bignonioides Walt. in Ljubljana (Slovenia). The infested leaves showed ...curling. The aphid was very damaging by causing the flowers to abort. Many natural enemies (Adalia bipunctata, Chrysoperla carnea, Aphidoletes aphidimyza, Scymnus and Orius species) attack A. gossypii very succcesfully.
Twenty-three bacterial isolates were isolated from fresh grapevine galls of crown gall disease of 9 different cultivars using semiselective media 3DG and RS. Eight reference strains from Germany, ...Hungary and Afghanistan were used as positive controls. Isolates were further characterised by means of 10 morphological, physiological and biochemical tests and their pathogenicity was checked on 4 different species of test plants. Identification and pathogenicity were also checked by the use of PCR with specific primers, which detected T-DNA carrying oncogenes acs and vis. The UPGMA dendrogram based on similarity of obtained biochemical and PCR results divideed the analysed isolates into two clearly differentiated clusters. The first cluster consisted of 18 Slovenian bacterial isolates, 3 Hungarian and 1 Afghanistan reference A. vitis strains, which show typical results for A. vitis in all biochemical tests and/or contain typical sequences of acs or vis gen. The second cluster was made up of 9 isolates, with two or more atypical results of biochemical tests and were negative in PCR. One isolate was identified as A. tumefaciens bv. 1 according to results of biochemical tests. Among 11 Slovenian and 6 foreign isolates, which were found to be pathogenic on test plants, 14 were pathogenic on tomato, 9 on Kalanchoe tubiflora and 7 isolates formed tumors on sunflower. Among 16 Slovenian A. vitis isolates identified by means of PCR 12 were octopine/nopaline and 2 were vitopin isolates.
Letos praznuje 70 let zaslužni prof. akad. dddr. Jože Maček, dolgoletni glavni in odgovorni urednik ter sodelavec Zbornika Biotehniške fakultete, ki mu je posvečena ta številka. Biografija in ...pedagoško delo Zaslužni prof. akad. dddr. Jože Maček se je rodil 28. oktobra 1929 v Oleščah (Sv. Petru) pri Laškem. Diplomiral je leta 1959 na Agronomskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo in leta 1968 na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorat iz agronomskih znanosti je dosegel v Bonnu leta 1964, doktorat ekonomskih znanosti v Beogradu leta 1976 in doktorat iz zgodovinskih znanosti v Ljubljani leta 1990. Od 1959 je bil asistent, od 1966 vnaprej habilitirani docent, od 1969 docent, od 1972 izredni profesor za varstvo rastlin, od 1975 redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fitofarmacijo na Agronomskem oz. Gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani. Izredni član SAZU je postal 18. maja 1989, redni član pa 6. junija 1995. Od leta 1996 je tajnik naravoslovnega razreda in član predsedstva SAZU. Leta 1998 je postal dopisni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, dopisni član Nemške fitomedicinske družbe (Deutsche Phytomedizinische Gesellschaft) v Bonnu. Je tudi redni član Mediteranske fitopatološke unije (Mediterranean Phytopathological Union) v Rimu oz. Atenah in za en mandat član njenega predsedstva. Akad. prof. dddr. Jože Maček je nastopil svojo pedagoško pot kot asistent takoj po prvi diplomi na tedanjem Agronomskem oddelku Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo in jo nadaljeval na kasnejšem Agronomskem oddelku oz. VTOZD-u za agronomijo Biotehniške fakultete, ter jo po 38 letih zaključil na sedanjem Oddelku za agronomijo iste fakultete. Tudi na dodiplomskem študiju na sedanjem Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete je poučeval 33 let. Med svojim učiteljskim delovanjem je predaval tri predmete na dodiplomskem študiju: fitopatologijo, fitofarmacijo in gozdno fitopatologijo in sicer prva dva predmeta vsem študentom visokošolskega študija (zdaj univerzitetnega) na Oddelku za agronomijo, tretjega pa na Oddelku za gozdarstvo. Prestrukturiral in posodobil je kompleks fitomedicinskih predmetov. Bil je mentor več kot sto diplomantom visokega univerzitetnega študija ter višješolskega študija. Več diplomantov je pod njegovim mentorstvom prejelo Prešernove nagrade. V obdobju 1984-1994 je objavil 4 univerzitetne učbenike: 3 iz posebne fitopatologije od katerih je Posebna patologija poljščin izšla že v tretji izdaji, Posebna patologija vrtnin v dveh izdajah in Posebna fitopatologija sadnega drevja in vinske trte, v dveh izdajah. Objavil je tudi učbenik iz Gozdne fitopatologije. V soavtorstvu je izdelal priročnik Kemična sredstva za varstvo rastlin in sicer l. 1980 na 305 straneh, leta 1990 pa v novi izdaji pa na 505 straneh. Objavil je tudi knjigo o boleznih poljščin (leta 1991, 267 str.), v soavtorstvu knjigo Tehnike nanašanja pesticidov (1990, 319 str.) in več drugih samostojnih publikacij. Vsa navedena dela so nepogrešljivi učbeniki za študij na dodiplomskem študiju, ne manjkajo pa tudi na policah strokovno usmerjenih knjižnic in posameznikov širom po Sloveniji. Od osnovanja podiplomskega študija na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete je bil vključen tudi v organiziranje in izvedbo le-tega, in kjer je sodeloval kot predavatelj. Bil je mentor magistrandom in doktorandom. Predaval je tudi na magistrskih študijih na drugih domačih fakultetah pa tudi v tujini. Raziskovalno in strokovno delo Znanstvena in strokovna dejavnost prof. Mačka se kaže v njegovi izjemni širini, ki izhaja iz njegove široke izobrazbe in razgledanosti. Še posebno pritegne njegov kritični pristop, k reševanju zastavljenih ciljev, odprtih vprašanj vedno ob globokem spoštovanju tudi idej drugih in njihovih predlogov. Ustrezno njegovi široki usmeritvi se je skoraj 40 let ukvarjal s patološko fiziologijo gliv, patogeno mikofloro, s sestavo in razširjenostjo listnih zavrtačev, z vplivom herbicidov na občutljivost rastlin proti parazitom in na talne mikroorganizme, s kontaminacijo tal in kmetijskih pridelkov s fitofarmacevtskimi sredstvi, z vplivom industrijskih ekshalacij na kmetijske rastline, z ekonomskimi vprašanji varstva rastlin ter z agrarno zgodovinskimi temami. Iz navedenih področij je objavil prek 130 znanstvenih razprav v domačem in tujem periodičnem tisku. Iz področja fitopatologije je opisal pri nas na novo ugotovljene parazitske glive: Peronospora cerinthe, Puccinia pelargonii-zonalis, Phyllactinia roboris, Microsphaera hypophylla, Scirrhia pini in številne druge. V smeri patološke fiziologije je raziskoval slabo obdelano problematiko primarnega in sekundarnega parazitizma pri glivah s čimer je zbudil pozornost v tujini. Dokazal je, da so nekatere glive (Phyllosticta spp., Alternaria spp. idr.) nedvoumno sekundarni paraziti. Preučeval je tudi razvojne kroge več parazitskih gliv. Na področju entomologije je kot prvi v Sloveniji preučeval hiponomološko favno (favno listnih zavrtačev). Ugotovil je več sto za Slovenijo, za prejšnjo državo in za jugovzhodno Evropo novih vrst in precejšnje število doslej neznanih gostiteljskih rastlin in je o tej favni objavil 25 del, v tisku pa je o tem posebna monografija. Na področju fitofarmacije je preučeval stimulacijo rži s hormonskimi herbicidi za okužbo z rženim rožičkom (Claviceps purpurea), ter kasneje intenzivno vpliv raznih skupin herbicidov, zlasti najnovejših sulfonilsečninskih, na talne (tudi parazitske) mikroorganizme. Skoraj dvajset let je preučeval kontaminacijo rastlin in tal z ostanki fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji in ugotovil sorazmerno skromno obremenitev z njimi tako rastlin (pridelkov) kot tal v Sloveniji. Na področju varstva okolja je preučeval poškodbe, ki jih povzročajo industrijske ekshalacije in njihov obseg na kmetijskih in samoniklih rastlinah v Sloveniji. Ugotovil je poškodbe na nekaterih vrstah, ki dotlej znanstveno niso bile opisane kot občutljive. Na področju ekonomike varstva rastlin je za dve obdobji opravil oceno gospodarskih škod od rastlinskih bolezni, škodljivcev in plevelov za Slovenijo in prejšnjo državo in ugotovil da kljub fitomedicinskim ukrepom znašajo te še vedno približno 35 odstotkov hipotetičnega pridelka. Je eden redkih strokovnjakov v Evropi, ki se je lotil te tematike. S področja agrarne in gozdne zgodovine je objavil vrsto publikacij v katerih se prepletajo dognanja naravoslovnih, tehniških in ekonomskih znanosti. Obdelal je gozdno gospodarstvo na številnih državnih gospoščinah proti koncu 18. stoletja in razmerja med kmetijstvom in gozdarstvom v zgodovinski retrospektivi. Monografsko pa je obdelal inštrukcijo za gospodarjenje na državnih gospoščinah iz l. 1788, reluicijo tlake kot najtežje fevdalne obveznosti podložnikov v stoletju pred zemljiško odvezo, vpliv (tehničnih in duhovnih) dosežkov agrarnega prevrata na rastlinsko proizvodnjo v Sloveniji v obdobju 1848-1939 ter izdelal statistiko rastlinske proizvodnje za naše sedanje državno ozemlje za obdobje 1868-1939. Prispevek akad. prof. dddr. Jožeta Mačka k publicistični dejavnosti Čeprav je že zgoraj omenjena tematika, ki jo je prof. Maček obravnaval v nekaterih svojih delih, dokaj obsežna pa je treba njegov prispevek k publicistični dejavnosti še posebej izpostaviti. Njegov prispevek k obogatitvi fitomedicinskega slovstva je zaradi obsežnosti, tudi interdisciplinarnosti, težko izmerljiv: Samostojnih publikacij je objavil 15, od tega 5 znanstvenih, 4 učbenike (delno v več izdajah) in 6 strokovnih. Znanstvenih in strokovnih razprav ter člankov je v tujih in domačih revijah objavil nad 350, raznih krajših strokovnih in poljudnoznanstvenih sestavkov pa nad 3.000. Izdelal je veliko raziskovalnih poročil in ekspertiz. Iz nemščine in angleščine je prevedel nad 20 knjig in veliko krajših sestavkov. Menimo, da je najuspešnejši prevajalec strokovne literature iz biotehniških strok pri nas. Dolga leta je referiral o bioloških in fitopatoloških znanstvenih razpravah iz slovanskih in drugih jezikov v Berichte über wissenschaftliche Biologie, pri znani Springerjevi založbi. Bil je 25 let glavni in odgovorni urednik Zbornika Biotehniške fakultete in 10 let sourednik poljudno strokovne revije Naš vrt. Bil je oz. je član uredniških odborov 4 tujih in več domačih znanstvenih in strokovnih revij ter doslej tudi urednik vseh Zbornikov, ki izidejo iz Slovenskih posvetovanj iz varstva rastlin. Pomemben je še prispevek prof. Mačka k obogatitvi fitomedicinske in biotehniške terminologije nasploh. Še bi lahko pregledovali profesorjeva objavljena in neobjavljena dela ter nizali podatke o še drugih njegovih napisanih in nenapisanih aktivnostih in prispevkih Ljubljanski univerzi, in znanosti nasploh. Spoštovani profesor za vse se vam zahvaljujemo in vam voščimo vse najboljše ob vašem jubileju. Sodelavci
